Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.
cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije
cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.

Novice

Zimske olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo: trajnostno, a le na papirju
Zimske olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo: trajnostno, a le na papirju
Dobra strategija, slaba izvedba – zimskim olimpijskim igram 2026 grozi finančni in ekološki polom.
Alpska politika v letu 2023: slovensko-švicarsko leto
Alpska politika v letu 2023: slovensko-švicarsko leto
Mednarodno sodelovanje med državami in regijami na območju Alp bosta letos odločilno zaznamovali dve državi: Slovenija je prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, Švica pa kot prva država nečlanica EU predseduje EUSALP.
Energetske krajine so nezaželene
Energetske krajine so nezaželene
Nedavno opravljena javnomnenjska anketa v Švici je jasno pokazala, da prebivalci Švice ne odobravajo gradnje objektov za rabo obnovljivih virov v neokrnjenih predelih gorske narave. Za večanje deleža rabe tovrstnih virov so primernejša zemljišča v neposredni bližini smučišč ali obstoječih elektrarn, katerih raba je že danes intenzivna.
Ledeniška poroka na Tirolskem odpade
Ledeniška poroka na Tirolskem odpade
Zdaj je postalo tudi uradno: načrti za gradnjo največjega ledeniškega smučišča na svetu so preteklost. Urad tirolske deželne vlade je namreč novembra 2022 zavrnil načrtovano združitev ledeniških smučišč v avstrijskih dolinah Ötztal in Pitztal.

Stališče

Stališče: Čas je za odpečatenje (tal)!
Stališče: Čas je za odpečatenje (tal)!
Namesto nadaljnjega širjenja pozidave zemljišč bi si morali, kjer koli je to mogoče, prizadevati za njihovo odpečatenje, saj bi to tudi nam prineslo veliko korist, opozarja Marion Ebster, vodja projekta Ground:breaking, v okviru katerega je bil nedavno razpisan vsealpski natečaj, katerega namen je spodbujanje odpečatenja tal in s tem preprečevanje izgube zemljišč v celotnem alpskem prostoru.
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Prekarno delo, dolg delovni čas, izpostavljanje nevarnostim zaradi prisotnosti velikih plenilcev, množice turistov – marsikdo takih pogojev za delo ne bi sprejel. Pastirji in pastirice zato potrebujejo občutno več podpore javnosti, je bila jasna Lauren Mosdale, projektna vodja pri CIPRI Francija.
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Mednarodna smučarska zveza (FIS) se zapleta v vse bolj spektakularno prirejanje tekem v alpskem smučanju, saj ta potekajo tudi na občutljivih območjih, kot so ledeniška. Zaradi vse večje ozaveščenosti o podnebni krizi, ki se je zavedajo tudi športniki in športnice, bi morala FIS končno spremeniti svoj pristop, je opozoril Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija.
Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Dostop do gora in gorskih športov je pogosto nepravičen, izključujoč, omejevalen in diskriminatoren. Henriette Adolf, namestnica direktorja CIPRE Nemčija, se zato zavzema za enakopravno vključevanje vseh članov družbe v gorske športne dejavnosti.