Novice
Podnebju prilagojene in zdrave ceste
Kako oblikovati cestni prostor v dolini Alpskega Rena, da bo dostopnejši, podnebju prijaznejši in bolj zdrav? V okviru projekta »KLuGE Strassen« (PAMETne ceste) pet pilotnih občin preizkuša novo metodo ocenjevanja in načrtovanja ter predstavlja prve ugotovitve
Tri leta ekološkega saniranja tal tla: zaključna bilanca projekta Ground:breaking
S projektom Ground:breaking je CIPRA v treh letih pokazala, kako je mogoče oživiti pozidana in neprepustna tla ter zakaj je to ključno za podnebje, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja v alpskem prostoru.
Odprto pismo: Zaščita Alp pred prekomernim tranzitnim prometom
Alpska regija je vse bolj pod pritiskom zaradi podnebne krize, onesnaževanja zraka in nenehno naraščajočega prometa. 67 organizacij, na čelu s CIPRO International, je zato naslovilo odprto pismo na evropskega komisarja Apostolosa Tzitzikostasa in ministre pristojne za promet v vseh alpskih državah.
Turistična strategija EU mora upoštevati alpski prostor
CIPRA je septembra predložila obsežno mnenje o novi turistični strategiji EU. V njem kritizira negativne učinke masovnega turizma in poziva k okrepitvi javnega prometa ter se zavzema za inovativne, regionalno prilagojene turistične modele.
Malo koristnega, veliko uničenega: kritičen pogled na gradnjo hidroelektrarne v dolini Kaunertal
Ali nizka energetska učinkovitost upravičuje resne posege v ekologijo voda in občutljiva življenjska okolja Alp? CIPRA svoj negativen odgovor utemeljuje v mnenju, ki ga je septembra 2025 predložila v zvezi z načrtovano širitvijo hidroelektrarne v dolini Kaunertal/A.
Pod zemljo? Preboj predora, veliko vprašanj
Politiki_čarke iz Avstrije in Italije so 18. septembra 2025 slavnostno obeležili preboj Brennerskega baznega predora med Avstrijo in Italijo. Sanjajo o »tekočem prometu« skozi in čez Alpe – pri tem pa ostaja odprtih še veliko vprašanj.
Dialog o prostorskem načrtovanju v alpskem prostoru: zbornik letne strokovne konference CIPRA 2025
Kako lahko alpska prostorska ureditev ublaži konflikte med energetsko tranzicijo in obnovo narave? To vprašanje je bilo v središču letne strokovne konference CIPRA 2025 v Salzburgu. V zdaj objavljenih zapiskih konference so povzeti najpomembnejše ugotovitve in priporočila, ki bodo spodbudili nadaljnji proces.
Ogenj kot simbol zaščite gorskega sveta
Ogenj v Alpah: Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. Od leta 1998 kresovi združujejo ljudi, ki si prizadevajo za trajnostno prihodnost.
Kontroverzni vodni jezovi
Po celotnem alpskem prostoru se načrtujejo nove vodne akumulacije za oskrbo z električno energijo in vodo. Okoljske organizacije svarijo pred nepopravljivo škodo za alpsko naravo in pozivajo k preusmeritvi k naravi prijaznejšim alternativam.
Renaturacija: mladi zahtevajo soodločanje
Pred enim letom je večina ministrov za okolje EU glasovala za Uredbo o obnovi narave. Ob tej priložnosti enajst avstrijskih mladinskih organizacij zahteva svojo pravico do soodločanja oz. sooblikovanja.
Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina
Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. S kresovi solidarnosti se vsako leto izrazi jasna podpora ohranjanju naravne in kulturne dediščine alpskega prostora. Letos je dogodek posvečen daljinski pešpoti Via Alpina.
Ledeniki kot ogledalo družbe
Kulturna zgodovina ledenikov je izredno pestra. Njihovo fizično godovino kot podnebne kazalnike lahko na splošno zelo hitro povzamemo z močnim naraščanjem od 16. stoletja in stalnim upadanjem od leta 1850 naprej. Vendar pa se je pomen ledenih velikanov za nas ljudi samo v zadnjih štirih stoletjih večkrat temeljito spremenil.
Rekvijem za ledenik
Največji avstrijski ledenik, Pasterze na Grossglocknerju, je bil jeseni 2023 simbolično pospremljen k večnemu počitku. Margit Leuthold je evangeličanska duhovnica v Lienzu (Vzhodna Tirolska) in je na dogodku prebrala naslednji rekviem.
Ohranimo pogled na zvezde
Temne noči so v našem svetlem svetu postale redek pojav. Umetna svetloba iz naselij, industrije, ulične razsvetljave in oglasnih panojev osvetljuje nočno nebo. V Avstriji nastaja novo območje naravnega nočnega neba, ki ohranja pogled na temno in zvezdnato nebo.
Sporni rudarski projekti
Stari rudniki, nova zlata mrzlica: avstralsko podjetje želi na pogorju Golica (Koralpe) v Avstriji pridobivati litij. V italijanskem mestu Balme se dviga odpor proti načrtovanemu pridobivanju kobalta.
Podnebna tveganja: Pripravimo se, namesto da čakamo
Sistemi zgodnjega opozarjanja na obilne padavine, modeli za napovedovanje suš: med projektom MultiBios, ki se je zaključil aprila 2025, so biosferni rezervati iz nemško govorečih držav delili svoje izkušnje na področju obvladovanja podnebnih tveganj. Posebna raziskovalna skupina je analizirala njihovo vlogo pri obvladovanju naravnih nevarnosti.
Varstvo podnebja: umetnost in kultura prinašata svež veter
Zelene oznake nudijo podporo ob zagonu, ponovna raba je prijazna do virov, medsebojno sodelovanje pa pomaga pri dejanski izvedbi: 13. in 14. januarja 2025 je v Dornbirnu in Schaanu potekalo prvo mednarodno srečanje v okviru projekta Erasmus+ CultureAlps. Na njem so projektni partnerji_ke iz Avstrije, Lihtenštajna in Italije izmenjali ideje za večjo trajnost.
Preveč vode, premalo vode: Ekskurzija v Dunajski gozd
Kako droni odkrivajo nezakonita kurišča? Kako se lahko naselja zaščitijo pred naslednjo poplavo? Kaj imajo skupnega gozdni požari in zemeljski plazovi? Odgovore na ta vprašanja so novembra 2024 v okviru projekta MultiBios iskali udeleženci_ke ekskurzije v biosferni rezervat Dunajski gozd.
Prepoved uporabe motornih sani in heli smučanja
V Franciji so ture z motornimi sanmi na smučišču Chamrousse zdaj tudi uradno prepovedane. Kmalu bi lahko sledila tudi druga območja. Avstrijske okoljske organizacije pozivajo k prepovedi heli smučanja.
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Gradnja cest je podnebna past
Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.
Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Omejitev hitrosti na 100 km/h na avtocestah, zaščita podnebja kot ustavna pravica: to so bile nekatere od zahtev gibanja »Zadnja generacija Avstrije«. V začetku avgusta je skupina napovedala konec podnebnih protestov.
Novo življenje za vodotoke
Primeri iz različnih alpskih regij kažejo, zakaj je renaturacija potokov, barij in mokrišč pomembna in kako nam lahko pomaga pri spopadanju s podnebno krizo.
Uredba EU o obnovi narave dobila zeleno luč
Večina okoljskih ministrov in ministric EU je 17. junija 2024 potrdila zakonodajo o obnovi narave. Za potrebno večinsko podporo je bil tako rekoč v zadnji minuti ključen pogumen in daljnoviden glas avstrijske okoljske ministrice.
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.
Od toplotnih otokov do spužvastih mest
Lokaliziranje toplotnih otokov, ustvarjanje spužvastih mest, obveščanje ljudi in omogočanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev: to so primeri dobrih praks za bolj zdrava mesta in občine v alpskem prostoru.
»Kolektivno razmišljanje pomeni veliko priložnost«
Če se več pogovarjamo med seboj, ne razmišljamo tako perfekcionistično in se vsem težavam in izzivom ne zoperstavimo sami, se lahko bolje spopadamo tudi s podnebno tesnobo in drugimi psihološkimi učinki podnebne krize, pravi Anna Pribil, okoljska psihologinja in ekološka svetovalka, ki sodeluje v projektu »Psychologists4Future« v Avstriji.
Ko zbolimo zaradi podnebja
Vročinski valovi, onesnaženost zraka in drugi vremenski ekstremi so lahko v alpskih dolinah hujši in trajajo dlje kot v nižinah. Okoljski zdravnik Heinz Fuchsig, ki živi v Innsbrucku v Avstriji, pojasnjuje, zakaj je tako in kaj lahko ljudje in lokalne skupnosti storijo v zvezi s tem.
Preusmerjanje prometa namesto vlaganja tožb
Trajnostno upravljanje prometa namesto populističnih tožb: k temu pozivajo predstavniki CIPRE ob prometni osi čez prelaz Brenner. Švica se spopada s ponovnim povečanjem prometa.
Po poplavah
Katero vlogo bi lahko pri obvladovanju podnebnih tveganj imeli biosferni rezervati, je bila osrednja tema mednarodne delavnice, ki je v okviru projekta MultiBios potekala aprila 2024 v Bad Kleinkirchheimu/A. Udeleženci delavnice so si ob tej priložnosti na terenu ogledali tudi posledice močnega deževja in poplav, ki so pred dvema letoma prizadele dolino Gegendtal.