Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

EU sprožila kampanjo ozkih grl - CIPRA izdelala 15 analiz ozkih grl
EU sprožila kampanjo ozkih grl - CIPRA izdelala 15 analiz ozkih grl
Evropska komisija je javnosti predstavila t.i. kampanjo ozkih grl (campaign against bottleneck), katere cilj je opredeliti in odpraviti ovire za nemoten potek verige tovornega prometa v Evropi. Vsi, ki so pri tem udeleženi oziroma za to zainteresirani, so sedaj pozvani, da obveščajo o administrativnih, operacionalnih in zakonodajnih "ozkih grlih" v logistiki tovornega prometa ter predlagajo ustrezne rešitve. Tako bo mogoče zagotovili optimalno rabo obstoječih razpoložljivosti, znižati stroške in izboljšati varstvo okolja. Kampanja je del Akcijskega načrta za področje logistike, po drugi strani pa naj bi tako v javnosti vzbudili vtis, da se z izboljšanjem prometnega toka omogoči nadaljnjo prometno rast in upravljanje z njo. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) ima sedaj možnost, da pri tem sodeluje in predloži analize o 15 ozkih grlih ter predloge za sprejem protiukrepov. Tako zahteva npr. gradbene in tehnične izboljšave v železniškem omrežju, decentralne tovorne terminale za preusmeritev prevozov na železnico, ukrepe za ureditev prometa, katerih cilj je upoštevanje mejnih vrednosti za škodljive snovi in hrup, ter rabo potencialov za prihranek CO2.
Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a mnogi od njih se ne zavedajo, da poskušajo iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. Na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo. Projekt je razdeljen na naslednje tri faze: zbiranje oz. popis znanja in dobrih projektov (alpKnowhow), obdelava in posredovanje zbranega znanja (alpService) in uporaba znanja v praksi (alpPerformance). CIPRA ni raziskovalna ali izobraževalna ustanova, temveč je nevladna organizacija. Zato se zanjo sedaj postavlja vprašanje, kaj rezultati, doseženi v projektni fazi "alpKnow-how", pomenijo s političnega vidika in katere zahteve je mogoče izpeljati iz teh rezultatov. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je bila 8. in 9. decembra 2006 v Schaanu v Lihtenštajnu organizirana delavnica, ki so se je udeležili predstavniki CIPRE iz sedmih držav. Zahteve in politične sklepe za vsa navedena področja vsebuje pričujoči Schaanski memorandum za prihodnost v Alpah.
Deklaracija o spremembi podnebja
Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.

Novice

V imenu Alpske konvencije
V imenu Alpske konvencije
Pomembna zbirka pravnih vsebin za državne organe, pravne strokovnjake, nevladne organizacije in sploh vse zainteresirane je nedavno prenovljeni spletni portal pod uredništvom CIPRE Avstrija, ki ponuja zbrano sodno prakso in strokovno literaturo v zvezi z Alpsko konvencijo in njenimi izvedbenimi protokoli.
Passy je Alpsko mesto leta 2022
Passy je Alpsko mesto leta 2022
Francoski Passy je bil zaradi svoje trajnostne politike odlikovan z nazivom »Alpsko mesto leta 2022«. Občina iz Savojskih Alp stremi za izboljšanjem energetske učinkovitosti ter kakovosti zraka in ukrepov za upravljanje z občutljivim naravnim prostorom.
S helikopterjem na smučišče
S helikopterjem na smučišče
Ali je helikoptersko smučanje v javnem interesu? Medtem ko so za izvajanje te dejavnosti v Vorarlbergu podaljšali dovoljenje še za poltretje leto, CIPRA Avstrija zahteva, da mora na tem področju imeti večjo težo varstvo podnebja.
Zimske olimpijske igre na spolzkih tleh
Zimske olimpijske igre na spolzkih tleh
Zgodovina se ponavlja: na zimske olimpijske igre 2006 spominjajo v italijanskem Torinu zapuščeni gradbeni objekti in prizorišča, zdaj so predmet kritike postali tudi aktualni načrti za – kot obljubljajo organizatorji – »najbolj zelene« italijanske zimske olimpijske igre, ki bodo leta 2026 potekale v organizaciji Milana in Cortine.

Stališče

Stališče: Nov pristop k sezonskemu delu na območju Alp
Stališče: Nov pristop k sezonskemu delu na območju Alp
Slabe delovne razmere, pandemija koronavirusa, podnebna kriza. Turističnemu sektorju v Alpah primanjkuje delavcev, številni so se zaposlili v drugih panogah, zato si je treba prizadevati za oblikovanje novega pristopa k sezonskemu delu, ki pa bi moral vključevati tudi možnost tako sklepanja pogodb o zaposlitvi z več delodajalci hkrati kakor tudi celoletnega prebivanja v turističnih krajih, opozarjata Chloé Billod in Claire Belet, projektni vodji pri ADRETS, eni od članskih organizacij CIPRE Francija.
Stališče: V Alpah potrebujemo več mladih!
Stališče: V Alpah potrebujemo več mladih!
Pospešeno staranje prebivalstva in odseljevanje ter izumirajoče vasi so značilne težave, s katerimi se soočajo številne gorske regije. A za mlade bi moralo življenje v Alpah spet postati privlačnejše, opozarja Kathrin Holstein, članica Mladinskega sveta CIPRE in sodelavka Omrežja občin Poveznost v Alpah.
Stališče: Alpski načrt moramo pripraviti za vse alpske regije
Stališče: Alpski načrt moramo pripraviti za vse alpske regije
Bavarski Načrt za Alpe, ki v letu 2022 praznuje petdeseto obletnico obstoja, dokazuje, da je področje prostorskega načrtovanja na območju Alp naravnost predestinirano, da poišče ustrezne rešitve za pereča vprašanja sodobnega časa. Kot opozarjata Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija, v številnih alpskih regijah podobnih načrtovalskih instrumentov ne poznajo, pa bi jih potrebovali bolj kot kdaj koli prej.
Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Vizija o privlačnosti trajnostnega alpskega prostora lahko ljudi navduši za spremembe in jih spodbudi k dejanjem, je prepričana Caroline Begle, vodja komuniciranja pri CIPRI International.
Stališče: Podnebni test za žičniške naprave
Stališče: Podnebni test za žičniške naprave
Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska.
Stališče: Energetska učinkovitost, kje si?
Stališče: Energetska učinkovitost, kje si?
Glavna dobaviteljica fosilnih virov energije Evropski uniji je Rusija. Nujni poziv k odpravi energetske odvisnosti EU od Rusije je v interesu varstva podnebja, dejansko pa se prekriva s sočasno gradnjo nove infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv in obnovljivih virov energije, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE International.