Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Sprejeti Alpsko konvencijo kot priložnost
Sprejeti Alpsko konvencijo kot priložnost
Po vec kot desetletju obstoja Alpske konvencije je med alpskim prebivalstvom zaznati vedno vecje nezadovoljstvo. Slišati je predvsem glas nasprotnikov Alpske konvencije, medtem ko se o priložnostih, ki jih ta nudi skupnosti, govori zelo zadržano. CIPRA International je zaradi takih razmer izrazila zaskrbljenost. Da bi se razmere izboljšale, bo treba premostiti preprecevalno politiko posameznih držav in letargijo EU, Stalni sekretariat Alpske konvencije pa si bo moral v vecji meri prizadevati za Alpsko konvencijo v smislu instrumenta trajnostnega razvoja in spodbujanja gorskih obmocij.
Vecletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010
Vecletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010
Vecletni program dela Alpske konference je bil sprejet na 8. alpski konferenci leta 2004. Za obdodje 2005-2010 program doloca naslednja prednostna podrocja: priprava porocila o stanju Alp in opazovanje in interpretiranje razvoja; skupni projekti na temo mobilnosti in prometa, družbe in kulture, kmetijstva, gozdarstva in kulturne krajine ter turizma; izpolnitev nalog iz 2. clena Alpske konvencije (prebivalstvo in kultura, zrak, voda, odpadki). Pomembna prednostna naloga programa so tudi odnosi z javnostmi, izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje kot tudi sodelovanje z drugimi gorskimi obmocji in konvencijami. Pogodbenice je konferenca poleg tega pozvala, da podpišejo in ratificirajo manjkajoce dokumente ter jih zacnejo izvajati.
Pressemitteilung zur Konferenz der Umweltminister des Alpenraums in Garmisch-Partenkirchen/D
Pressemitteilung zur Konferenz der Umweltminister des Alpenraums in Garmisch-Partenkirchen/D
Die CIPRA International gibt ihrer Enttäuschung darüber Ausdruck, dass nur die Erarbeitung einer Deklaration statt eines rechtsverbindlichen Protokolls zum Thema Bevölkerung und Kultur beschlossen wurde. Ein solches würde auch die Chance bieten, die Bevölkerung stärker in die Umsetzung der Alpenkonvention einzubeziehen. Stärker in die Umsetzung einbezogen werden müssen auch die Kommunen und Regionen. Die CIPRA International fordert die Bereitstellung finanzieller Mittel, um die Alpenkonvention mit Leben zu füllen. Im Bereich Verkehr sieht die CIPRA im Gegensatz zu den Ministern keine positive Entwicklung der Politiken in den Alpenländern und befürchtet, dass durch die Fixierung auf grosse Infrastrukturprojekte von sofort möglichen und nötigen Massnahmen abgelenkt wird.

Novice

O taljenju starih gotovosti
O taljenju starih gotovosti
»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.
Mladinski parlament: pet resolucij za boljšo kakovost življenja
Mladinski parlament: pet resolucij za boljšo kakovost življenja
Prepovejte plastiko za enkratno uporabo, spodbujajte trajnostno pridelavo medu, namakajte s kapljičnim namakanjem: Te in druge zahteve je sredi marca 2025 sprejel Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC) v Rosenheimu/D.
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Prostorsko načrtovanje v Alpah lahko pomaga odpraviti medsebojne konflikte med renaturalizacijo in širjenjem obnovljivih virov energije. Za to so potrebna skupna prizadevanja, ki vključujejo interese prebivalstva in okoljskih organizacij, pravi Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija.
Skupaj za prihodnost Alp
Skupaj za prihodnost Alp
Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.

Stališče

Stališče: Zbogom, smučanje!
Stališče: Zbogom, smučanje!
Zima je pred vrati. V višjih legah na območju zimskošportnih središč so snežne naprave že začele obratovati. A število smučarjev upada in zato je le težko upravičiti velike naložbe v širitev smučišč. Čas je za spoznanje, da smučanje ne more biti poslovni model prihodnosti, ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International.
Stališče: Občine kot gonilna sila trajnostnega razvoja
Stališče: Občine kot gonilna sila trajnostnega razvoja
Trajnostnega razvoja ni mogoče zaukazati z zakonom. Za njegovo uresničevanje potrebujemo lokalno prebivalstvo, občine pa imajo v tem procesu ključno vlogo, je prepričan Jean Horgues-Debat, novoizvoljeni predsednik CIPRE Francija.
Stališče: Nov način razmišljanja o družbenem sožitju
Stališče: Nov način razmišljanja o družbenem sožitju
O socialnih inovacijah danes že vsi razpravljajo. A kaj sploh to je oz. ni in za kakšne namene socialne inovacije sploh potrebujemo? Michaela Hogenboom, projektna vodja pri CIPRI International, pričakuje od socialnih inovacij na območju Alp nove odgovore na stara vprašanja.
Stališče: Renska dolina brez meja
Stališče: Renska dolina brez meja
Kot se je pokazalo na konferenci o mobilnosti, ki je potekala konec junija 2017 v Lihtenštajnu, je čezmejno sodelovanje postalo nujno potrebno. V regiji, kakršna je Dolina Alpskega Rena, ki nima prepoznavnega središča, je zato še pomembneje, da se prostor obravnava celostno, je poudaril Wolfgang Pfefferkorn, projektni vodja pri CIPRI International.
Stališče: Biotska raznovrstnost: manj govora, več dejanj!
Stališče: Biotska raznovrstnost: manj govora, več dejanj!
22. maja obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Kot pravi Martha Dunbar, projektna vodja za področje biotske raznovrstnosti in pokrajine pri CIPRI International, procesa zmanjševanja biotske raznovrstnosti tudi v letu 2017 ne bomo uspeli zaustaviti.
Stališče: Stran s stereotipi o delitvi na ženske in moške vloge
Stališče: Stran s stereotipi o delitvi na ženske in moške vloge
Vprašanje enakosti spolov je še vedno domena žensk. Pri tem obstaja dovolj razlogov, da bi se ga moralo obravnavati kot zadevo, ki se navezuje na vse segmente družbe. Če bi to uspelo, bi imeli korist vsi, še zlasti v Alpah, je prepričana Barbara Wülser, namestnica direktorja CIPRE International.