Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .

Novice

Potujemo trajnostno
Potujemo trajnostno
Trend k vse večji regionalnosti in trajnostnosti je občutiti zlasti med epidemijo. V okviru projekta Yoalin, ki se je zaključil v Innsbrucku septembra 2021 z razpravo o mobilnosti v prihodnje, v kateri so sodelovali tudi različni strokovnjaki, se je tudi letošnje poletje 125 mladih odločilo za podnebju prijazna potovanja z vlakom in avtobusom in tako spoznavalo Alpe.
Podnebna kriza rahlja gorski svet
Podnebna kriza rahlja gorski svet
Padajoče kamenje ter skalni podori in odlomi v Alpah niso nič novega, a taljenje stalno zamrznjenih tal razmere le še zaostruje – to velja tako za obiskovanje gora kakor tudi za življenje na gorskih območjih.
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.
Ideje za razvoj alpskega turizma v prihodnje
Ideje za razvoj alpskega turizma v prihodnje
Kaj se je alpski turizem naučil iz pandemije in kako se odziva na podnebne spremembe? Razmere na območju Alp analizira CIPRA v okviru svojega projekta Ponovni zagon alpskega turizma (Reset Alpentourismus).

Stališče

Stališče: Švica potrebuje pomoč pri izvajanju podnebne politike
Stališče: Švica potrebuje pomoč pri izvajanju podnebne politike
Včasih je bila Švica vodilna država, kar zadeva okoljsko politiko. Hans Weber, direktor CIPRE Švica, obžaluje, da ni danes niti enega načrta, ki bi opredelil način uresničevanja ciljev pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Praznujemo 25-letnico Alpske konvencije, obenem pa obžalujemo, da njeno uresničevanje zamuja. Kot ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, bo pač zahteva po njenem uresničevanju morala postati stalnica, če seveda želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili.
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Zime v Alpah bodo hladnejše, zatrjujeta Avstrijca, ki si poljubno razlagata vremenske podatke, s tem pa tudi ogrožata pravo inovativnost v turizmu, opozarja Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International.
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Konec februarja 2016 bodo Švicarji glasovali o gradnji druge cevi predora Gotthard. Projekt, vreden 4 milijarde frankov, bi dobesedno uničil švicarsko politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico, opozarja Barbara Wülser, ki je pri CIPRI International odgovorna za odnose z javnostmi.
Stališče: Za novo kulturo mobilnosti
Stališče: Za novo kulturo mobilnosti
Medtem ko v svetu potekajo prizadevanja za doseganje zavezujočih ciljev varstva podnebja, utirajo alpske države svojo pot na področju prometne politike v napačno smer. To je lahko tudi ugodna priložnost za spremembo mišljenja, je prepričan Andreas Pichler, namestnik direktorice CIPRE International.
Stališče: Spremembe se začnejo v našem srcu
Stališče: Spremembe se začnejo v našem srcu
Na letošnji konferenci CIPRE je Claire Simon, direktorica CIPRE International, udeležence pozvala, naj se v večji meri posvetijo ljudem in njihovemu načinu razmišljanja, saj bo to okrepilo naravno in kulturno pestrost Alp.