Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.
Zahteva po pripravi protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi
Zahteva po pripravi protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi
CIPRA International je izrazila zahtevo, da se v skladu z obveznostjo, kit jo nalaga Alpska konvencija, pripravi protokol o prebivalstvu in kulturi. Brez tega protokola bo tretji steber trajnostnega razvoja ostal nepopoln, to pa bo neugodno vplivalo na prebivalstvo, ki nosi skupno odgovornost za naravni in kulturni prostor. Cilj protokola o prebivalstvu in kulturi je vzpostaviti ustrezne povezave na medkulturni ravni na obmocju Alp in zunaj njih ter v skupnem okviru spodbujati raznovrstnost. Zahteve protokola morajo obsegati socialnoekonomske in socialnokulturne vidike.

Novice

Malo koristnega, veliko uničenega: kritičen pogled na gradnjo hidroelektrarne v dolini Kaunertal
Malo koristnega, veliko uničenega: kritičen pogled na gradnjo hidroelektrarne v dolini Kaunertal
Ali nizka energetska učinkovitost upravičuje resne posege v ekologijo voda in občutljiva življenjska okolja Alp? CIPRA svoj negativen odgovor utemeljuje v mnenju, ki ga je septembra 2025 predložila v zvezi z načrtovano širitvijo hidroelektrarne v dolini Kaunertal/A.
Alpska politika: Veliko vrhov, en cilj
Alpska politika: Veliko vrhov, en cilj
Zlasti v času globalnih kriz je potrebno medregionalno sodelovanje, katerega cilj je pozitivno sooblikovanje alpskega prostora. Letno poročilo CIPRA International za leto 2024 prikazuje, kako v praksi potekajo in delujejo projekti in politično delo na celotnem alpskem območju.
Alpski lok: pakt med mesti in gorami
Alpski lok: pakt med mesti in gorami
Mesta Cuneo, Mondovì in Saluzzo ter območje alpskega loka v pokrajini Cuneo so podpisali medsebojni sporazum o skupni razvojni politiki.
Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina
Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina
Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. S kresovi solidarnosti se vsako leto izrazi jasna podpora ohranjanju naravne in kulturne dediščine alpskega prostora. Letos je dogodek posvečen daljinski pešpoti Via Alpina.

Stališče

Stališče: Ogenj naj bo namenjen medsebojni solidarnosti in ne razplamtevanju strahu in sovraštva
Stališče: Ogenj naj bo namenjen medsebojni solidarnosti in ne razplamtevanju strahu in sovraštva
Kaspar Schuler, ki je junija prevzel mesto direktorja CIPRE Internacional, ob 30. obletnici akcije Ogenj v Alpah opozarja: največja izziva sodobnega časa sta podnebna kriza in nacionalizem.
Stališče: Potovati po Alpah in obenem sodelovati v procesih odločanja
Stališče: Potovati po Alpah in obenem sodelovati v procesih odločanja
Trajnostni razvoj in potovalna mrzlica se vedno ne izključujeta. »Vozovnica Youth Alpine Interrail je dober zgled, kako ozaveščati mlade in jih navdušiti za domači življenjski prostor,« je povedala Magdalena Christandl iz Mladinskega sveta CIPRE.
Stališče: Dileme turizma
Stališče: Dileme turizma
Potovanja ogrožajo vrednote, od katerih je odvisen alpski turizem – in tu se znajdemo pred dilemo. Trajnostna mobilnost v turizmu ni le konkurenčna prednost, temveč je nujnost, opozarja Barbara Wülser, namestnica direktorja CIPRE International.
Stališče: Alpska skupnost ne sme pozabiti beguncev!
Stališče: Alpska skupnost ne sme pozabiti beguncev!
Medtem ko si EUSALP prizadeva za povezanost med alpskimi regijami, na mejah alpskih držav umirajo begunci in migranti. Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija, se sprašuje, kaj se je zgodilo z gostoljubno, solidarno in tolerantno Evropo?
Stališče: Energetska politika: Slovenija na stranskem tiru
Stališče: Energetska politika: Slovenija na stranskem tiru
Prišel je čas, ko je treba uskladiti proizvodnjo in porabo energije s kriteriji trajnostnega razvoja. Z energetskim konceptom se Slovenija drži preživetih praks, pravi Matej Ogrin, predsednik CIPRE Slovenija.
Stališče: Prevlada tranzitnega prometa
Stališče: Prevlada tranzitnega prometa
Bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, srčni napadi – izpostavljenost ljudi, ki živijo vzdolž tranzitnih poti, je ogromna. Politika preučuje ukrepe, sprejema odločitve in znova posplošuje. A vsako nadaljnje odlašanje ogroža prebivalstvo, opozarja Andreas Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska.