Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.
Zahteva po pripravi protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi
Zahteva po pripravi protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi
CIPRA International je izrazila zahtevo, da se v skladu z obveznostjo, kit jo nalaga Alpska konvencija, pripravi protokol o prebivalstvu in kulturi. Brez tega protokola bo tretji steber trajnostnega razvoja ostal nepopoln, to pa bo neugodno vplivalo na prebivalstvo, ki nosi skupno odgovornost za naravni in kulturni prostor. Cilj protokola o prebivalstvu in kulturi je vzpostaviti ustrezne povezave na medkulturni ravni na obmocju Alp in zunaj njih ter v skupnem okviru spodbujati raznovrstnost. Zahteve protokola morajo obsegati socialnoekonomske in socialnokulturne vidike.

Novice

Stališče | Okoljski omnibus: izstopite, prosim!
Stališče | Okoljski omnibus: izstopite, prosim!
Evropska komisija napoveduje »okoljski omnibus«: zakonodajni sveženj, ki naj bi poenostavil okoljske predpise in zmanjšal administrativna bremena. Paul Kuncio, okoljski pravnik pri CIPRA International, se boji, da bi lahko to imelo negativne posledice na varstvo narave.
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan
Ogenj v Alpah je dobil novo podobo. Pod sloganom »Alpe v gibanju« CIPRA Švica in CIPRA International 29. avgusta 2026 organizirata vsealpski akcijski dan.
Generacijska zamenjava v vodstvu CIPRE International
Generacijska zamenjava v vodstvu CIPRE International
Po sedmih burnih letih na čelu CIPRE International Kaspar Schuler odhaja v pokoj. Vodenje organizacije prevzema njegov dosedanji namestnik, Jakob Dietachmair, nova namestnica pa bo Magdalena Holzer. Tudi v CIPRA Avstrija prihaja do kadrovskih sprememb: njen predhodnik Paul Kuncio pa se seli na CIPRA International, kjer bo odgovoren za politične zadeve.
Na deželo po delo
Na deželo po delo
V okviru mednarodnega projekta Na deželo po delo: revitalizacija poklicev evropskega podeželja smo z nizem poglobljenih intervjujev raziskovali potrebe mladih, zaposlenih v kmetijstvu, vinogradništvu, pastirstvu in naravovarstvenem nadzorništvu - tako na podeželju Slovenije kot severne Italije. Namen raziskovanja je bil bolje razumeti izkušnje, potrebe in ovire pri poklicih, ki so ključni za ohranjanje podeželja.

Stališče

Stališče: Gore postale varno pribežališče
Stališče: Gore postale varno pribežališče
V obdobju, ko so veljali strogi omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, so gorska območja za mnoge postala pomembno pribežališče. Da pa bi to vlogo gorska območja lahko čim bolje opravljala tudi v prihodnje, jih je treba okrepiti in digitalno povezati, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.
Stališče: Brez dialoga s civilno družbo ni okrevanja
Stališče: Brez dialoga s civilno družbo ni okrevanja
Aktualna slovenska vlada želi omejiti pravice civilne družbe pri odločanju o okoljskih vprašanjih, a prav to, da bi krizo lahko obvladovala, potrebuje bolj kot kadarkoli prej, opozarja Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija. Civilna družba namreč pravočasno opozarja na nepravilnosti in zgrešene razvojne trende pri ravnanju z naravnimi viri.
Stališče: Gradbeni načrt za odporno družbo
Stališče: Gradbeni načrt za odporno družbo
Koronakriza je naša življenja razstavila na posamezne dele: medsebojni odnosi, različne oblike dela, preživljanje prostega časa in potrošniško vedenje ležijo sedaj pred nami kot nepovezani gradniki. Še vedno ni jasno, kako jih bomo spet sestavili. O tem, da imamo zdaj priložnost za izdelavo novega gradbenega načrta, ki bo kos izzivom v prihodnosti, je prepričana Barbara Wülser, sodirektorica CIPRE International.
Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?
Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?
V Alpah razpolagamo z zadostnimi količinami vode. Da pa bo vode kljub posledicam podnebnih sprememb za vse dovolj tudi v prihodnje, bo treba vodo začeti obravnavati prek nacionalnih meja kot skupno, tj. alpsko javno dobro, opozarja Marion Ebster, projektna vodja pri CIPRI International.
Stališče: Odločen ne smučarskemu cirkusu na ledenikih!
Stališče: Odločen ne smučarskemu cirkusu na ledenikih!
Na Tirolskem želijo zgraditi največje smučišče na ledeniškem območju in to kljub dejstvu, da se ledeniki talijo. Predvidena vzpostavitev povezave med smučiščema v dolinah Pitztal in Ötztal presega zdrav razum, opozarja Kaspar Schuler, sodirektor sekretariata CIPRE International.
Stališče: Enake konkurenčne možnosti za cestni in železniški promet
Stališče: Enake konkurenčne možnosti za cestni in železniški promet
Obseg prepeljanega tovora prek alpskega območja – od tega več kot dve tretjini s tovornimi vozili – je v lanskem letu znašal okoli 224 mio. ton, kar je novi rekord. A če želimo zmanjšati obremenitve za naravno okolje in ljudi vzdolž tranzitnih osi, je nujno, da so cestnemu in železniškemu prometu zagotovljene enake konkurenčne možnosti, opozarja Jakob Dietachmair, projektni vodja pri CIPRI International.