Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
In Bozen/Südtirol/I ist ein Ausbau des Flughafens, der derzeit für sportliche und touristische Zwecke dient, zu einem Landeplatz 3. Kategorie geplant. In der Konzeption handelt es sich um eine Anpassung an die Erfordernisse eines internationalen Flugdienstes bzw. das Abwickeln von Charter- und Cargoflügen. Laut Projekt sollen bereits im Jahr 1998 12.000 Flugbewegungen abgewickelt werden, die bis zum Jahr 2010 auf 31.000 ausgebaut werden sollen. Die Internationale Alpenschutzkommission CIPRA fordert die Südtiroler Landesregierung auf, den Bozner Flughafen nicht auszubauen und die derzeitigen Belastungen des Flugverkehrs zu Sport- und Tourismus-Zwecken konsequent zu reduzieren.
Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Die CIPRA International präsentiert 1996 einen Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention. Ein erster Teil des Dokuments hat übergeordnete Bedeutung für alle Protokolle. Hier werden ein Logo für die Alpenkonvention und ein Label für besondere Qualität von Produkten oder Dienstleistungen gefordert. Es sollen ein "Weissbuch" für modellhafte Projekte sowie eine "Schwarze Liste" nicht alpenkonventions-kompatibler Massnahmen erstellt werden. Eine unabhängige Stelle zur Prüfung der Kompatibilität von Projekten und Massnahmen mit den Zielen und Inhalten der Alpenkonvention muss geschaffen werden. Weiter werden Aktionen in den Themenbereichen der Protokolle der Alpenkonvention vorgeschlagen.
Vorschlag der CIPRA zum Verkehrs-Protokoll der Alpenkonvention
Vorschlag der CIPRA zum Verkehrs-Protokoll der Alpenkonvention
Nachdem sich die Signatare der Alpenkonvention noch nicht auf einen konsensfähigen Text für das Verkehrs-Protokoll einigen konnten, legt die CIPRA einen eigenen Entwurf vor. Das Verkehrsprotokoll will die Belastungen und Risiken im Bereich des inneralpinen und des alpenquerenden Verkehrs auf ein Mass senken, das für Menschen, Tiere und Pflanzen nicht schädlich ist. Es verpflichtet zum Ausbau des öffentlichen Verkehrs und zur Verlagerung des Verkehrs auf die Schiene. Weiter dürfen keine neuen hochrangigen Strsasen mehr gebaut werden. Auch die Belastungen des Flugverkehrs müssen gesenkt werden. Im Bereich Tourismus ist eine weitere Erschliessung unter dem Gesichtspunkt des Umweltschutzes zu diskutieren.

Novice

Je uredba o obnovi narave tik pred propadom?
Je uredba o obnovi narave tik pred propadom?
Svet EU za okolje bi lahko o uredbi o obnovi narave odločal sredi junija 2024, a podpora večine držav članic še ni dosežena kljub jasno izraženi podpori civilne družbe in znanstvenoraziskovalne sfere. Uredbi nasprotujeta tudi dve alpski državi.
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Kot so poročale italijanske nevladne organizacije, je bilo za 79 projektov, povezanih z izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2026 v Milanu - Cortini, namenjenih več kot 5,72 mrd. evrov, zato zdaj zahtevajo vzpostavitev enotne platforme, ki bo javnosti zagotavljala transparentno obveščanje o porabi stroškov in vplivih na lokalni ravni.
Zagnani in odločni
Zagnani in odločni
CIPRA International je v poročilu o delu za leto 2023 k besedi povabila mlade z alpskega območja, ozrla pa se je tudi na delovanje Mladinskega sveta CIPRE (CYC) v njegovem prvem desetletju. Področja, na katerih so delovali mladi, so zelo raznolika in segajo od kulturnih izmenjav in mednarodnih mrež do lokalne oskrbe s hrano.
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.

Stališče

Stališče: Ogenj naj bo namenjen medsebojni solidarnosti in ne razplamtevanju strahu in sovraštva
Stališče: Ogenj naj bo namenjen medsebojni solidarnosti in ne razplamtevanju strahu in sovraštva
Kaspar Schuler, ki je junija prevzel mesto direktorja CIPRE Internacional, ob 30. obletnici akcije Ogenj v Alpah opozarja: največja izziva sodobnega časa sta podnebna kriza in nacionalizem.
Stališče: Potovati po Alpah in obenem sodelovati v procesih odločanja
Stališče: Potovati po Alpah in obenem sodelovati v procesih odločanja
Trajnostni razvoj in potovalna mrzlica se vedno ne izključujeta. »Vozovnica Youth Alpine Interrail je dober zgled, kako ozaveščati mlade in jih navdušiti za domači življenjski prostor,« je povedala Magdalena Christandl iz Mladinskega sveta CIPRE.
Stališče: Dileme turizma
Stališče: Dileme turizma
Potovanja ogrožajo vrednote, od katerih je odvisen alpski turizem – in tu se znajdemo pred dilemo. Trajnostna mobilnost v turizmu ni le konkurenčna prednost, temveč je nujnost, opozarja Barbara Wülser, namestnica direktorja CIPRE International.
Stališče: Alpska skupnost ne sme pozabiti beguncev!
Stališče: Alpska skupnost ne sme pozabiti beguncev!
Medtem ko si EUSALP prizadeva za povezanost med alpskimi regijami, na mejah alpskih držav umirajo begunci in migranti. Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija, se sprašuje, kaj se je zgodilo z gostoljubno, solidarno in tolerantno Evropo?
Stališče: Energetska politika: Slovenija na stranskem tiru
Stališče: Energetska politika: Slovenija na stranskem tiru
Prišel je čas, ko je treba uskladiti proizvodnjo in porabo energije s kriteriji trajnostnega razvoja. Z energetskim konceptom se Slovenija drži preživetih praks, pravi Matej Ogrin, predsednik CIPRE Slovenija.
Stališče: Prevlada tranzitnega prometa
Stališče: Prevlada tranzitnega prometa
Bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, srčni napadi – izpostavljenost ljudi, ki živijo vzdolž tranzitnih poti, je ogromna. Politika preučuje ukrepe, sprejema odločitve in znova posplošuje. A vsako nadaljnje odlašanje ogroža prebivalstvo, opozarja Andreas Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska.