Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Sončev obrat v zimskem turizmu
Sončev obrat v zimskem turizmu
Alpski regiji je bogastvo prinesel prav turizem. Ta sicer v mnogih delih alpskega območja še naprej ostaja pomemben vir dohodkov, obenem pa pomeni tudi veliko tveganje. Pomen turizma in njegova ciljna usmerjenost se na območju Alp sicer razlikujeta od države do države, pa vendarle imata tudi skupno točko: podnebne spremembe in temu posledično spremembe v vedenju gostov in obiskovalcev alpskega prostora zahtevajo nove strategije in pristope. Nujna je družbena in ekonomska preobrazba, pri kateri bo treba upoštevati turistično preteklost in sedanjost ter razvojne možnosti za prihodnost.
Prostor je omejen naravni vir – odprto pismo konferenci ministrov alpskih držav, ki so pristojni za urejanje prostora
Prostor je omejen naravni vir – odprto pismo konferenci ministrov alpskih držav, ki so pristojni za urejanje prostora
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) se v odprtem pismu obrača na ministrice in ministre za okolje in prostor alpskih držav Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Slovenije, Lihtenštajna, Monaka in Švice, da bi podprli njihova prizadevanja za trajnostno politiko urejanja prostora na območju Alp, in da obenem v času priprav na konferenco alpskih držav o urejanju prostora, ki bo potekala od 18. do 19. aprila v Murnauu v Nemčiji izrazimo našo zaskrbljenost. Ministrstva naprošamo, da okrepijo svoje dejavnosti, namenjene varstvu naravnega življenjskega okolja na območju Alp.
Poti do nove kulture trajnostne mobilnosti
Poti do nove kulture trajnostne mobilnosti
Stališče CIPRE o mobilnosti ljudi in blaga na območju Alp

Novice

Mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij
Mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij
Leto 2022 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij.
Alpska mesta: Aktivna za podnebje
Alpska mesta: Aktivna za podnebje
V okviru projekta »Climate Action in Alpine Towns« devet alpskih mest izvaja podnebne ukrepe na področju prostorskega načrtovanja in soudeležbe občanov.
Novo zavezništvo evropskih gorskih območij
Novo zavezništvo evropskih gorskih območij
Tri krovne organizacije, ki so se zapisale gorništvu in trajnostnemu pristopu na evropskih gorskih območjih, so konec novembra 2021 sprejele odločitev o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja – to so Združenje planinskih zvez alpskega loka (CAA), Evropsko združenje planinskih organizacij (EUMA) in Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Ohranjanje in renaturacija rek na gorskih območjih
Ohranjanje in renaturacija rek na gorskih območjih
V francoski dolini reke Romanche so se odločili za odstranitev sto let starega jezu, skupaj pa bodo na območju celotne regije podrli še pet jezov in elektrarn. – V Švici so letos prvič podelili certifikat Gewässerperle Plus, prejela pa sta jo hudourniška vodotoka Beverin in Chamuera.

Stališče

Stališče: Ogenj naj bo namenjen medsebojni solidarnosti in ne razplamtevanju strahu in sovraštva
Stališče: Ogenj naj bo namenjen medsebojni solidarnosti in ne razplamtevanju strahu in sovraštva
Kaspar Schuler, ki je junija prevzel mesto direktorja CIPRE Internacional, ob 30. obletnici akcije Ogenj v Alpah opozarja: največja izziva sodobnega časa sta podnebna kriza in nacionalizem.
Stališče: Potovati po Alpah in obenem sodelovati v procesih odločanja
Stališče: Potovati po Alpah in obenem sodelovati v procesih odločanja
Trajnostni razvoj in potovalna mrzlica se vedno ne izključujeta. »Vozovnica Youth Alpine Interrail je dober zgled, kako ozaveščati mlade in jih navdušiti za domači življenjski prostor,« je povedala Magdalena Christandl iz Mladinskega sveta CIPRE.
Stališče: Dileme turizma
Stališče: Dileme turizma
Potovanja ogrožajo vrednote, od katerih je odvisen alpski turizem – in tu se znajdemo pred dilemo. Trajnostna mobilnost v turizmu ni le konkurenčna prednost, temveč je nujnost, opozarja Barbara Wülser, namestnica direktorja CIPRE International.
Stališče: Alpska skupnost ne sme pozabiti beguncev!
Stališče: Alpska skupnost ne sme pozabiti beguncev!
Medtem ko si EUSALP prizadeva za povezanost med alpskimi regijami, na mejah alpskih držav umirajo begunci in migranti. Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija, se sprašuje, kaj se je zgodilo z gostoljubno, solidarno in tolerantno Evropo?
Stališče: Energetska politika: Slovenija na stranskem tiru
Stališče: Energetska politika: Slovenija na stranskem tiru
Prišel je čas, ko je treba uskladiti proizvodnjo in porabo energije s kriteriji trajnostnega razvoja. Z energetskim konceptom se Slovenija drži preživetih praks, pravi Matej Ogrin, predsednik CIPRE Slovenija.
Stališče: Prevlada tranzitnega prometa
Stališče: Prevlada tranzitnega prometa
Bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, srčni napadi – izpostavljenost ljudi, ki živijo vzdolž tranzitnih poti, je ogromna. Politika preučuje ukrepe, sprejema odločitve in znova posplošuje. A vsako nadaljnje odlašanje ogroža prebivalstvo, opozarja Andreas Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska.