Tri leta ekološkega saniranja tal tla: zaključna bilanca projekta Ground:breaking

S projektom Ground:breaking je CIPRA v treh letih pokazala, kako je mogoče oživiti pozidana in neprepustna tla ter zakaj je to ključno za podnebje, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja v alpskem prostoru.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Pregled ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb v Alpah
Pregled ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb v Alpah
Kakšni so vplivi ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb in kakšni so njihovi stranski učinki? Najnovejša številka revije Alpe na odru/SzeneAlpen, tokrat s podnaslovom V imenu varstva podnebja, ki jo izdaja CIPRA, osvetljuje ravnanje s podnebnimi spremembami v Alpah in kaže pot do trajnostnega ravnanja.
Alpska konvencija ni instrument preprečevanja
Alpska konvencija ni instrument preprečevanja
85 % avstrijskih upravnih odločb, ki se nanašajo na Alpsko konvencijo in njene protokole, vsebuje dovoljenje za izvajanje ustreznih projektov, le v 15 % primerov pa so bile določbe Alpske konvencije uporabljene v utemeljitvi zavrnitve izdaje dovoljenja. To so podatki, ki jih je v okviru svoje analize 45 odločb, povezanih s protokoloma Alpske konvencije o varstvu narave in varstvu tal, na konferenci CIPRE Avstrija 21. in 22. oktobra 2009 v Salzburgu predstavil pravnik Sebastian Schmid z innsbruške univerze.
Strupena voda iz talečih se ledenikov
Strupena voda iz talečih se ledenikov
Nova študija ugotavlja, da se pri taljenju ledenikov sproščajo kemične snovi, ki so že dolgo prepovedane in jih tudi industrija ne proizvaja več. Raziskovalci iz švicarskih izobraževalnih inštitutov so iz jezera Oberarsee na območju švicarskega prelaza Grimsel odvzeli jedra sedimentov v zamrznjenem stanju in s pomočjo slojev jezerskih sedimentov rekonstruirali zgodovino jezera vse do njegovega nastanka leta 1953.
Več kot 500 kmetov opazuje rastline
Več kot 500 kmetov opazuje rastline
Od leta 2007 dalje v Avstriji izvajajo projekt, pri katerem kmetje na območju svojih kmetij - večina jih leži na območju Alp - opazujejo rastline. Doslej je pri projektu sodelovalo že več kot 500 kmetov iz vseh delov Avstrije. Namen projekta je prispevati k ohranjanju suhih travnikov in ob tem krepiti okoljsko zavest. Kmetje morajo enkrat letno na svojih travnih površinah prešteti določene vrste rastlin, njihovo število pa sporočiti pristojni centralni službi.

Prireditve

  • 2026-04-22T16:30:00+02:00
  • 2026-04-22T23:59:59+02:00
  • Velenjski grad
22.04.2026
Zeleni kotički za zdravo življenje: pomen narave v urbanem okolju Velenjski grad
  • 2026-05-13T17:00:00+02:00
  • 2026-05-13T23:59:59+02:00
  • Velenje, Večgeneracijski center Planet generacij+
13.05.2026
Koraki, ki štejejo: Trajnostna mobilnost za boljši jutri Velenje, Večgeneracijski center Planet generacij+
  • 2026-08-29T00:00:00+02:00
  • 2026-08-29T23:59:59+02:00
  • po celotnih Alpah
29.08.2026
»Alpe v gibanju«: nov vsealpski akcijski dan po celotnih Alpah
  • 2026-10-16T08:00:00+02:00
  • 2026-10-17T14:00:00+02:00
  • EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I
16.10.2026 - 17.10.2026
Spravimo stvari v tek – razmišljajmo o mobilnosti v Alpah EURAC, Drususallee 1, Bolzanu/I

Dejavnosti in projekti

ClimAlp
CIPRA Slovenija v prizadevanjih k udejanjanju Kjotskega protokola pričenja v sodelovanju s CIPRO International kampanjo za gradnjo energetsko varčnih stavb ter za oplemenitenje lesno predelovalne verige.
recharge.green
recharge.green
[Projekt zaključen]
Prihodnost v Alpah
«Prihodnost v Alpah» je široko zastavljen projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) za upravljanje znanja, katerega cilj je spodbujanje trajnostnega razvoja Alp. Da bi si izmenjali in v praksi preizkusili izkušnje in strokovno znanje ter s tem podali pobude za uveljavitev trajnostnega razvoja na območju Alp, se morajo ljudje, podjetja in inštitucije med seboj povezovati. Projekt, s katerim CIPRA prispeva k uresničevanju Alpske konvencije, se je začel julija 2004, zaključil pa se bo decembra 2007. Koordinacijo izvajanja v Sloveniji bo vodila CIPRA Slovenija. Vse pomembne aktivnosti in informacije izvajanja projekta v Sloveniji bodo objavljene na teh spletnih straneh.

Sporočila za medije

Pustimo delček gozda pri miru - prepustimo ga naravi, ogroženim vrstam in prihodnjim generacijam
Pustimo delček gozda pri miru - prepustimo ga naravi, ogroženim vrstam in prihodnjim generacijam
Ob svetovnem dnevu Zemlje se zavedamo, kako pomembno je varovati naš planet in vse živo na njem. V Sloveniji zaradi velikega deleža gozdnatih površin prevladuje občutek, da nam gre na tem področju dobro, vendar nam bi lahko in nam bo moralo iti še veliko boljše. Partnerji projekta Povezani za gozdove CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, okoljska organizacija Focus in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) želijo z novo kampanjo za vzpostavitev gozdnih rezervatov manjše velikosti povečati zavedanje o nujnosti vzpostavitve območij, ki so ključna za obstoj številnih živalskih vrst, pestro biodiverziteto in odpornost gozdov na podnebne spremembe. Lastnike gozdov pozivajo, da delček gozda v upravljanje prepustijo naravi, javnost pa vabijo k ogledu simpatičnih kratkih videov o življenju ptic in k podpori pri ozaveščanju.
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjamo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst.
Megatovornjaki - nevarnost za človeka in naravo
Megatovornjaki - nevarnost za človeka in naravo
Odbor Evropskega parlamenta za promet je februarja 2024 odobril vožnje daljših tovornih kompozicij (t. i. gigaliner), katerih masa znaša do 60 ton, dolžina pa 25 metrov - kljub resnim pomislekom CIPRE.
Potop v neznano
Potop v neznano
Projekt CIPRE Yoalin je zadnja poletja več sto mladim omogočil, da so lahko z nakupom cenovno ugodne alpske vozovnice Interrail na podnebju prijazen način odkrivali območje Alp.. S tem so pokazali, da se spontana potovanja lahko uspešno dopolnjujejo s cilji trajnostnega razvoja.