Načelna stališča
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.
cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.
Dvanajst tez, postavljenih na Letni strokovni konferenci CIPRE oktobra 2009 v Gamprinu/FL
Vedno bolj je jasno, da preprost recept, po katerem naj bi blaginjo in kakovost življenja dosegli z gospodarsko rastjo, ne deluje vec. Najocitnejši primeri za to so podnebna in okoljska problematika ter naftni vrh (peak oil). Poleg tega sedanja financna in gospodarska kriza zahtevata nov nacin razmišljanja in delovanja ter socasno odpirata priložnosti za ukrepanje, ki jih moramo izkoristiti. Ponavljanje dosedanjih vzorcev nima prihodnosti ne z ekonomske ne z ekološke perspektive.
Novice
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Prosti pretok blaga ali zdravje in varnost
Medtem ko italijanski minister za promet napoveduje tožbo proti Avstriji zaradi omejitev prometa težkih tovornih vozil čez Brennerski prelaz in se pri tem sklicuje na načelo prostega pretoka blaga, je župan ene od gorskih vasi že prepovedal vožnjo tovornjakov skozi domači kraj – zaradi varnosti državljanov in tranzitnih potnikov.
Maya Mathias, CIPRA International
Kako občine uresničujejo cilje na področju varstva podnebja
Misli globalno, deluj lokalno: v projektu Zeleni dogovori za občine (Green Deals for Municipalities) je bil pripravljen vzorčni postopek za izvajanje ukrepov varstva podnebja v občinah, izdan pa je bil tudi novi priročnik.
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa se ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi. Rešitve je treba poiskati skupaj, saj Alpe ležijo sredi Evrope, in prav ta geografska banalnost je ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če res želimo preprečiti prometni kolaps, pravi Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International.
Delavnica za mlade: Alpske politike in mladinska participacija v Alpah
Alpski prostor se sooča s procesi depopulacije in bega možganov. Zaradi vpliva podnebnih sprememb je med bolj ogroženimi regijami, kjer se bo raven ekosistemskih storitev drastično zmanjšala - s tem pa tudi kakovost življenja. Zato je ključno, da se čim prej prilagodimo na posledice družbene in ekosistemske krize ter prisluhnemo potrebam in izzivom mladih.
Stališče
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.