Načelna stališča

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije
Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo. Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje.
Bolzanska resolucija
Bolzanska resolucija
"..., izraža velika pricakovanja glede rezultatov petnajste konference pogodbenic okvirne konvencije o klimatskih spremembah Združenih narodov, ki bo potekala decembra 2009 v Kobenhavnu, poziva vlade alpskih držav in vse druge gospodarsko razvite države, da kar najbolj okrepijo prizadevanja, da bo konferenca v Kobenhavnu v luci novih dokazov in potrditev resnosti podnebnih sprememb bistveno pospešila oblikovanje politik za preprecevanje le-teh."

Novice

Preusmerjanje prometa namesto vlaganja tožb
Preusmerjanje prometa namesto vlaganja tožb
Trajnostno upravljanje prometa namesto populističnih tožb: k temu pozivajo predstavniki CIPRE ob prometni osi čez prelaz Brenner. Švica se spopada s ponovnim povečanjem prometa.
Je uredba o obnovi narave tik pred propadom?
Je uredba o obnovi narave tik pred propadom?
Svet EU za okolje bi lahko o uredbi o obnovi narave odločal sredi junija 2024, a podpora večine držav članic še ni dosežena kljub jasno izraženi podpori civilne družbe in znanstvenoraziskovalne sfere. Uredbi nasprotujeta tudi dve alpski državi.
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Kot so poročale italijanske nevladne organizacije, je bilo za 79 projektov, povezanih z izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2026 v Milanu - Cortini, namenjenih več kot 5,72 mrd. evrov, zato zdaj zahtevajo vzpostavitev enotne platforme, ki bo javnosti zagotavljala transparentno obveščanje o porabi stroškov in vplivih na lokalni ravni.
Zagnani in odločni
Zagnani in odločni
CIPRA International je v poročilu o delu za leto 2023 k besedi povabila mlade z alpskega območja, ozrla pa se je tudi na delovanje Mladinskega sveta CIPRE (CYC) v njegovem prvem desetletju. Področja, na katerih so delovali mladi, so zelo raznolika in segajo od kulturnih izmenjav in mednarodnih mrež do lokalne oskrbe s hrano.

Stališče

Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Kulturni in družbeni razvoj na območju Alp je pospešila šele trgovina. Od tranzitnega prometa v njegovi sedanji obliki imajo koristi predvsem zunajalpske regije. Če želimo iz alpskih dolin pregnati hrup in odpadne pline, pa potrebujemo veliko več kot zvodenelo direktivo EU, je prepričan Stephan Tischler, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Kot da bi vsak dan zabetonirali površino v velikosti 16 novih nogometnih igrišč – poraba tal je tako na Bavarskem kot tudi v številnih drugih alpskih državah ogromna. A če želimo, da bo še kaj prostora ostalo prihodnjim generacijam, se pri varstvu pokrajine ne smemo osredotočati le na zavarovana območja, opozarja Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija.
Stališče: V zagovor pisanih mest
Stališče: V zagovor pisanih mest
Pandemija koronavirusa je jasno pokazala, kako pomembni za naše dobro počutje so dostopni rekreacijski prostori. Več kot 70 odstotkov alpskih prebivalcev živi v urbanem okolju in prav tu je mogoče izkoristiti še veliko možnosti za nadaljnje delovanje, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRI International.