Načelna stališča

Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a mnogi od njih se ne zavedajo, da poskušajo iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. Na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo. Projekt je razdeljen na naslednje tri faze: zbiranje oz. popis znanja in dobrih projektov (alpKnowhow), obdelava in posredovanje zbranega znanja (alpService) in uporaba znanja v praksi (alpPerformance). CIPRA ni raziskovalna ali izobraževalna ustanova, temveč je nevladna organizacija. Zato se zanjo sedaj postavlja vprašanje, kaj rezultati, doseženi v projektni fazi "alpKnow-how", pomenijo s političnega vidika in katere zahteve je mogoče izpeljati iz teh rezultatov. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je bila 8. in 9. decembra 2006 v Schaanu v Lihtenštajnu organizirana delavnica, ki so se je udeležili predstavniki CIPRE iz sedmih držav. Zahteve in politične sklepe za vsa navedena področja vsebuje pričujoči Schaanski memorandum za prihodnost v Alpah.
Deklaracija o spremembi podnebja
Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.
Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe
Resolucija: Varstvo podnebja in strategije prilagajanja na podnebne spremembe
Alpski prostor je izjemno mocno izpostavljen globalnim podnebnim spremembam, ki so tudi posledica clovekovega delovanja. Alpe so bolj kot drugi ekosistemi obcutljive na napovedane spremembe, kot so porast povprecnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, suša v toplem obdobju leta ali taljenje ledenikov. CIPRA meni, da sodijo podnebne spremembe k najvecjim izzivom 21. stoletja, zato Evropsko unijo, organe Alpske konvencije, vse alpske države, zvezne dežele, regije, kantone ter druge državne in nedržavne organizacije poziva k vecjim prizadevanjem za varstvo podnebja, z namenom zmanjšanja ucinkov tople grede; oblikovanju trajnostnih strategij za obvladovanje vedno hujših posledic spremenjenega podnebja.

Novice

Biotska raznovrstnost: Švica glasuje o svoji prihodnosti
Biotska raznovrstnost: Švica glasuje o svoji prihodnosti
22. septembra 2024 bodo švicarski volivci glasovali o državljanski pobudi »Za prihodnost naše narave in pokrajine (Pobuda za biotsko raznovrstnost)«. CIPRA Pobudo podpira.
Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Omejitev hitrosti na 100 km/h na avtocestah, zaščita podnebja kot ustavna pravica: to so bile nekatere od zahtev gibanja »Zadnja generacija Avstrije«. V začetku avgusta je skupina napovedala konec podnebnih protestov.
Francija 2030: Zimske olimpijske igre kljub podnebni krizi
Francija 2030: Zimske olimpijske igre kljub podnebni krizi
Francija je bila konec julija 2024 uradno izbrana kot organizatorka zimskih olimpijskih iger leta 2030. Okoljevarstvene organizacije pozivajo k ponovnemu razmisleku v luči podnebne krize.
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?

Stališče

Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Stališče: Ohranjena alpska pokrajina je razvojna odločitev
Vedno več infrastrukturnih posegov odpira še zadnja gorska območja v Alpah, grozijo tudi Triglavskemu narodnemu parku. V javnost je prišel predlog elektrifikacije Kredarice, najvišje slovenske planinske koče. Poseg bi pomenil obsežna gradbena dela sredi narodnega parka. Katarina Žakelj, direktorica CIPRE Slovenija, poziva k bolj trajnostnemu odzivu na naraščajoče število obiskovalcev gora.
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.