Načelna stališča

CIPRA zahteva protokol o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda
CIPRA zahteva protokol o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) od alpskih držav že vrsto let zahteva pripravo ustreznega protokola o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda. Ob mednarodnem letu celinskih voda, kot je letošnje leto razglasila OZN, je CIPRA danes v Innsbrucku v vseh štirih jezikih Alpske konvencije predstavila predlog besedila za omenjeni protokol, ki ga je pripravila sama.
Nemško predsedovanje Alpski konferenci: program dela v letih 2003 in 2004
Nemško predsedovanje Alpski konferenci: program dela v letih 2003 in 2004
Nemško predsedstvo Alpske konvencije je program izvajanja Alpske konvencije predstavilo v desetih tockah. Na ravni vodenja je to ucinkovito delovanje Stalnega sekretariata, delo Odbora za preverjanje in izdelava sistema kazalcev, na podlagi katerih se ucinkoviteje ugotavljajo uspešnost izvajanja in potrebe po ukrepanju. Poleg tega je bila ena od nalog izdelava vecletnega programa dela, sledila sta spodbujanje zahteve po podpisu in ratifikaciji prometnega protokola v prihodnje in sprejem konkretnih ukrepov za preusmeritev cestnega prometa na železnico. Na podrocju naravnih nesrec je bila izražena zahteva po intenziviranju konkretnega sodelovanja, zahteva je bila izražena po spodbujanju trajnostnih zasnov v turizmu in nadaljnje poglabljanje sodelovanja v zvezi z zavarovanimi obmocji. V procesu "od spodaj navzgor" (bottom-up process) bo na podrocju prebivalstva in kulture treba ustvariti soglasje o tem, kateri vidiki so predmet specificnega instrumenta Alpske konvencije. Ne nazadnje pa je bilo navedeno tudi intenziviranje povezovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi regijami.
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah poudarja pomen tamkajšnjih biotskih in geoloških virov ter vodnih zalog, obenem pa tudi nujnost prilagojenih razvojnih in varstvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja. Zavarovana obmocja so lahko eksperimentalno polje za razvoj varstvenih ukrepov. Za obdobje 2003-2005 so bili predlagani konkretni ukrepi: na vsakem od gorskih obmocij v Evropi se ustanovi odbor za sodelovanje s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Njihova naloga je javnost obvešcati prek modelov izvajanja varstva narave in izboljšati upravljanje zavarovanih obmocij in trajnostni razvoj s prenosom znanja z raziskovalnega podrocja k prebivalstvu. Nadaljnji pomembni dejavniki so spodbujanje nastajanja partnerstev, mrež in skupnih projektov ter razvoj strategij za vkljucevanje prebivalcev.

Novice

Skupaj za prihodnost Alp
Skupaj za prihodnost Alp
Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Italija se pripravlja na predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2025-2026, medtem ko bosta Lihtenštajn in Avstrija leta 2025 sopredsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Obe pobudi se osredotočata na trajnost in čezmejno sodelovanje.
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
[Posodobitev] Bernska konvencija je 3. decembra izglasovala znižanje varstvenega statusa volka s „stogo zaščitenega“ na „zaščitenega“.
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?

Stališče

Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Kulturni in družbeni razvoj na območju Alp je pospešila šele trgovina. Od tranzitnega prometa v njegovi sedanji obliki imajo koristi predvsem zunajalpske regije. Če želimo iz alpskih dolin pregnati hrup in odpadne pline, pa potrebujemo veliko več kot zvodenelo direktivo EU, je prepričan Stephan Tischler, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Kot da bi vsak dan zabetonirali površino v velikosti 16 novih nogometnih igrišč – poraba tal je tako na Bavarskem kot tudi v številnih drugih alpskih državah ogromna. A če želimo, da bo še kaj prostora ostalo prihodnjim generacijam, se pri varstvu pokrajine ne smemo osredotočati le na zavarovana območja, opozarja Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija.
Stališče: V zagovor pisanih mest
Stališče: V zagovor pisanih mest
Pandemija koronavirusa je jasno pokazala, kako pomembni za naše dobro počutje so dostopni rekreacijski prostori. Več kot 70 odstotkov alpskih prebivalcev živi v urbanem okolju in prav tu je mogoče izkoristiti še veliko možnosti za nadaljnje delovanje, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRI International.