Načelna stališča

Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
29.06.2002
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Promet — 01.12.2000
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
31.10.2000
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.

Novice

Alpska mesta – ključni dejavnik za trajnostni razvoj
Alpska politika — 08.11.2022
Caroline Begle, CIPRA International
Alpska mesta – ključni dejavnik za trajnostni razvoj
V okviru švicarskega predsedovanja Alpski konvenciji je bilo predstavljeno deveto poročilo o stanju Alp z naslovom Alpska mesta, ki raziskuje, kako alpski sistem poselitve ovira ali spodbuja trajnostni razvoj Alp.
Zavezništvo za podnebno nevtralno mobilnost na območju Alp
Alpska politika — 07.11.2022
Michael Gams, CIPRA International
Zavezništvo za podnebno nevtralno mobilnost na območju Alp
Sedem od osmih pogodbenic Alpske konvencije je včeraj v švicarskem Brigu podpisalo akcijski načrt za podnebno nevtralno mobilnost do leta 2050. CIPRA International je v skoraj dveletnem obdobju priprave akcijskega načrta za Simplonsko zavezo sodelovala s svojimi predlogi.
Stališče: Alpski načrt moramo pripraviti za vse alpske regije
Alpska politika — 07.11.2022
Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija
Stališče: Alpski načrt moramo pripraviti za vse alpske regije
Bavarski Načrt za Alpe, ki v letu 2022 praznuje petdeseto obletnico obstoja, dokazuje, da je področje prostorskega načrtovanja na območju Alp naravnost predestinirano, da poišče ustrezne rešitve za pereča vprašanja sodobnega časa. Kot opozarjata Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija, v številnih alpskih regijah podobnih načrtovalskih instrumentov ne poznajo, pa bi jih potrebovali bolj kot kdaj koli prej.
Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Ljudje — 28.09.2022
Carlonine Begle, CIPRA International
Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Vizija o privlačnosti trajnostnega alpskega prostora lahko ljudi navduši za spremembe in jih spodbudi k dejanjem, je prepričana Caroline Begle, vodja komuniciranja pri CIPRI International.

Stališče

Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Turizem in prosti čas — 22.11.2023
Henriette Adolf, CIPRA Nemčija
Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Dostop do gora in gorskih športov je pogosto nepravičen, izključujoč, omejevalen in diskriminatoren. Henriette Adolf, namestnica direktorja CIPRE Nemčija, se zato zavzema za enakopravno vključevanje vseh članov družbe v gorske športne dejavnosti.
Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Ljudje — 10.10.2023
Louise Drompt, CIPRA-Jugendbeirats
Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje narave in upoštevanje trajnostnih načel pri kmetovanju na gorskih in hribovskih območjih ni vedno enostavno. Da bi se med interesi omenjenih strani ohranilo ravnovesje, bi morale nevladne organizacije sodelovanje s hribovskimi in gorskimi kmeti okrepiti, opozarja članica Mladinskega sveta CIPRE Louise Drompt, ki je odrasla v švicarski regiji La Gruyère v družini, v kateri je tradicija kmetovanja na hribovskih in gorskih območjih trdno zasidrana.
Stališče: Zaupajmo v obnovo narave!
Narava — 30.08.2023
Serena Arduino, CIPRA International
Stališče: Zaupajmo v obnovo narave!
Z zakonom o obnovi narave so se vse države članice EU nedavno zavezale, da bodo uvedle ukrepe, s katerimi bo mogoče ponovno doseči dobro stanje danes poškodovanih ekosistemov in tako zaščititi populacije opraševalcev, naravne vire, čist zrak in čisto vodo. Kot je opozorila Serena Arduino, sopredsednica CIPRE International, bosta od tega imela korist tudi alpsko območje in tamkajšnje kmetijstvo.