Načelna stališča

Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
29.06.2002
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Promet — 01.12.2000
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
31.10.2000
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.

Novice

Preusmerjanje prometa namesto vlaganja tožb
Alpska politika — 12.06.2024
Michael Gams, CIPRA International
Preusmerjanje prometa namesto vlaganja tožb
Trajnostno upravljanje prometa namesto populističnih tožb: k temu pozivajo predstavniki CIPRE ob prometni osi čez prelaz Brenner. Švica se spopada s ponovnim povečanjem prometa.
Je uredba o obnovi narave tik pred propadom?
Alpska politika — 12.06.2024
Veronika Hribernik, CIPRA International
Je uredba o obnovi narave tik pred propadom?
Svet EU za okolje bi lahko o uredbi o obnovi narave odločal sredi junija 2024, a podpora večine držav članic še ni dosežena kljub jasno izraženi podpori civilne družbe in znanstvenoraziskovalne sfere. Uredbi nasprotujeta tudi dve alpski državi.
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Alpska politika — 04.06.2024
Veronika Hribernik, CIPRA International
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Kot so poročale italijanske nevladne organizacije, je bilo za 79 projektov, povezanih z izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2026 v Milanu - Cortini, namenjenih več kot 5,72 mrd. evrov, zato zdaj zahtevajo vzpostavitev enotne platforme, ki bo javnosti zagotavljala transparentno obveščanje o porabi stroškov in vplivih na lokalni ravni.
Zagnani in odločni
Alpska politika — 04.06.2024
Veronika Hribernik, CIPRA International
Zagnani in odločni
CIPRA International je v poročilu o delu za leto 2023 k besedi povabila mlade z alpskega območja, ozrla pa se je tudi na delovanje Mladinskega sveta CIPRE (CYC) v njegovem prvem desetletju. Področja, na katerih so delovali mladi, so zelo raznolika in segajo od kulturnih izmenjav in mednarodnih mrež do lokalne oskrbe s hrano.

Stališče

Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Podnebje — 20.07.2023
Maya Mathias und Anna Mehrmann, CIPRA International
Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Čista voda in svež zrak, velika naravna raznolikost in različni višinski pasovi – Alpe ponujajo vse, kar potrebujemo za aktivno in zdravo življenje. A da bi to edinstveno zakladnico zdravja ohranili, bo treba združiti moči, sta prepričani Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRE International, ki je konec junija v Lihtenštajnu organizirala 1. Forum o prihodnosti Alp.
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Alpska politika — 12.06.2023
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa se ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi. Rešitve je treba poiskati skupaj, saj Alpe ležijo sredi Evrope, in prav ta geografska banalnost je ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če res želimo preprečiti prometni kolaps, pravi Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International.
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Energija — 25.04.2023
Isabella Helmschrott, CIPRE Švica
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.