Načelna stališča

Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.

Novice

Varstvo podnebja je temeljna človekova pravica
Varstvo podnebja je temeljna človekova pravica
Gre za pravni presedan na področju varstva podnebja: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v svoji razsodbi, objavljeni 9. aprila 2024, odločilo, da je Švica kršila človekove pravice starejših žensk, saj ni zadostno ukrepala pri blaženju podnebnih sprememb in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Odločna prizadevanja Mladinskega parlamenta Alpske konvencije za varovanje in ohranitev alpskih zavarovanih območij
Odločna prizadevanja Mladinskega parlamenta Alpske konvencije za varovanje in ohranitev alpskih zavarovanih območij
Omejitev števila vstopnic za obiskovalce in obiskovalke zavarovanih območij, označitev območij, na katerih gradnja infrastrukturnih objektov ni dovoljena, strokovna ekskurzija na zavarovano območje, kot je predvideno po učnem načrtu: 18. zasedanje Mladinskega parlamenta Alpske konvencije (Youth Parliament to the Alpine Convention - YPAC) je bilo posvečeno alpskim zavarovanim območjem, obenem pa priložnost za prvo izmenjavo in sodelovanje z Mladinskim svetom CIPRE.
Uredba o obnovi narave - Evropski parlament glasoval za sprejetje
Uredba o obnovi narave - Evropski parlament glasoval za sprejetje
Uredba EU o obnovi narave (Nature Restoration Law) je osnova za obnovo degradiranih ekosistemov v vseh državah članicah, sprejetje pa bo pripomoglo k doseganju ciljev EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter povečalo varnost preskrbe s hrano.
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Stališče: Prirejanje smučarskih tekem na ledenikih: omejitve moramo spoštovati!
Mednarodna smučarska zveza (FIS) se zapleta v vse bolj spektakularno prirejanje tekem v alpskem smučanju, saj ta potekajo tudi na občutljivih območjih, kot so ledeniška. Zaradi vse večje ozaveščenosti o podnebni krizi, ki se je zavedajo tudi športniki in športnice, bi morala FIS končno spremeniti svoj pristop, je opozoril Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija.

Stališče

Stališče: Podnebne spremembe ne poznajo demokracije!
Stališče: Podnebne spremembe ne poznajo demokracije!
Močna deževja, poplave, vročinski valovi, gozdni požari. Predvsem gorske regije so tiste, ki se vse pogosteje spopadajo z izrednimi vremenskimi dogodki, čeprav same niso glavne povzročiteljice podnebnih sprememb. Da to ni povsem demokratično, opozarja Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija: k boju proti podnebnih spremembam moramo prispevati vsi.
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Število izrednih vremenskih dogodkov se vse bolj povečuje tudi v Alpah, podnebna kriza pa tak razvojni trend še spodbuja. Ali lahko nastale težave res rešimo z gradnjo novih jezov, elektrarn ali pozidav in obenem pokrijemo tudi vse večje potrebe po energiji? Delovati moramo za vodno energijo in ne proti njej, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE in soavtor novega stališča CIPRE o vodni energiji.