Načelna stališča

Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.

Novice

Išče se #alpinechangemaker!
Išče se #alpinechangemaker!
Angažirane mlade z alpskega območja, ki jih navdušujejo projekti, s katerimi lahko prispevajo h kakovostnemu življenju v Alpah, in imajo tudi sami ideje za trajnostni razvoj alpske regije, se lahko do 15. maja 2022 prijavijo na poletni tabor v okviru mreže Alpine Changemaker Basecamp (ACB). Udeleženci tabora bodo tako najprej s svojimi vrstniki preživeli transdisciplinarni projektni teden ter si izmenjevali znanje in izkušnje, nato pa bodo deležni še enoletnega mentorstva pri izvajanju lastnih projektov.
Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti
Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti
»Izposojevalnica« predmetov, trajnostno upravljanje ter ambasadorke in ambasadorji »SDGjev« – ciljev trajnostnega razvoja – mladi so v okviru projekta Alps2030 razvijali inovativne koncepte ter jih implementirali v svojih občinah. Aktivnosti so zakrožili na zaključnem srečanju v italijanskem Bellunu.
V imenu Alpske konvencije
V imenu Alpske konvencije
Pomembna zbirka pravnih vsebin za državne organe, pravne strokovnjake, nevladne organizacije in sploh vse zainteresirane je nedavno prenovljeni spletni portal pod uredništvom CIPRE Avstrija, ki ponuja zbrano sodno prakso in strokovno literaturo v zvezi z Alpsko konvencijo in njenimi izvedbenimi protokoli.
Passy je Alpsko mesto leta 2022
Passy je Alpsko mesto leta 2022
Francoski Passy je bil zaradi svoje trajnostne politike odlikovan z nazivom »Alpsko mesto leta 2022«. Občina iz Savojskih Alp stremi za izboljšanjem energetske učinkovitosti ter kakovosti zraka in ukrepov za upravljanje z občutljivim naravnim prostorom.

Stališče

Stališče: Znova se moramo naučiti poslušati
Stališče: Znova se moramo naučiti poslušati
Neokrnjena gorska pokrajina ali energetski prehod, varstvo podnebja ali nove ceste in predori, zdrava zemlja ali nova stanovanja: Če se fronte zaostrijo, je težko najti kompromise. Ravno zato v tem trenutku potrebujemo kulturo poslušanja, pravi Janin Salzger, projektna sodelavka pri CIPRI.
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Prostorsko načrtovanje v Alpah lahko pomaga odpraviti medsebojne konflikte med renaturalizacijo in širjenjem obnovljivih virov energije. Za to so potrebna skupna prizadevanja, ki vključujejo interese prebivalstva in okoljskih organizacij, pravi Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija.
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.