Načelna stališča

Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.

Novice

Za pitno vodo - skupaj!
Za pitno vodo - skupaj!
Slovenija se pripravlja na referendum, kjer bomo odločali o ohranitvi vodnega in priobalnega pasu, s tem pa o prihodnosti pitne vode.
Alpska družba na prelomnici
Alpska družba na prelomnici
Prazne avtoceste, hrustljava zelenjava, hrupna rekreacijska območja, nejasne zaposlitvene možnosti za mlade: v svojem letnem poročilu je CIPRA International pozornost posvetila analizi dogajanja v letu 2020 ter prikazala, katere so ovire in možnosti pandemije koronavirusa.
Odličnost Bielle, alpskega mesta leta 2021
Odličnost Bielle, alpskega mesta leta 2021
Povečanje vrednosti alpske naravne pokrajine, varstvo voda, sonaravni turizem – severnoitalijansko mesto Biella, alpsko mesto leta 2021, je upravičilo pričakovanja s številnimi projekti na temo urbanega trajnostnega razvoja. V Bielli bo potekala tudi letošnja strokovna konferenca CIPRE.
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.

Stališče

Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Švicarski volilni upravičenci so se na referendumu leta 2012 odločili potrditi ljudsko iniciativo, s katero so zahtevali ustavitev nezadržne gradnje počitniških stanovanj, s tem pa tudi oblikovanje nove politike na področju turizma. Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International, ima kljub temu pomisleke, ali bo referendumska volja dejansko upoštevana.
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Kot stanovalci pri gradnji hiše so tudi pri oblikovanju alpske makroregije najpomembnejši udeleženci prav njeni prebivalci. A po petih tednih, odkar se je začel proces oblikovanja, puščajo države in regije predstavnike civilne družbe še vedno v negotovosti in brez pojasnila, ali smejo v njem sploh sodelovati.