Načelna stališča

Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Novice

So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.
Prizorišče AlpskegaTedna 2024 je Nova Gorica
Prizorišče AlpskegaTedna 2024 je Nova Gorica
Po dveh desetletjih, odkar je v Kranjski Gori potekal prvi AlpskiTeden, se ta mednarodna prireditev alpskih organizacij vrača v Slovenijo. Dogodek bo potekal med 23. in 25. septembrom 2024.
Mladi zahtevajo kakovostno življenje v Alpah
Mladi zahtevajo kakovostno življenje v Alpah
V 72. epizodi CIPRINEGA podkasta z naslovom 𝐘𝐨𝐮𝐧𝐠 𝐝𝐞𝐦𝐚𝐧𝐝𝐬 𝐟𝐨𝐫 𝐚 𝐠𝐨𝐨𝐝 𝐥𝐢𝐟𝐞 𝐢𝐧 𝐭𝐡𝐞 𝐀𝐥𝐩𝐬, z vami delimo rezultate projekta Alpski kompas.
»Velika večina ljudi si želi prihodnosti.«
»Velika večina ljudi si želi prihodnosti.«
Bea Albermann dela kot mlada zdravnica na pediatrični kliniki. Mlada Švicarka je soustanoviteljica organizacije «Health for Future Switzerland» (Zdravje za prihodnost Švice), protestira na svetovnih podnebnih konferencah in motivira druge, da povečajo svoj politični odtis.

Stališče

Stališče: Znova se moramo naučiti poslušati
Stališče: Znova se moramo naučiti poslušati
Neokrnjena gorska pokrajina ali energetski prehod, varstvo podnebja ali nove ceste in predori, zdrava zemlja ali nova stanovanja: Če se fronte zaostrijo, je težko najti kompromise. Ravno zato v tem trenutku potrebujemo kulturo poslušanja, pravi Janin Salzger, projektna sodelavka pri CIPRI.
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Prostorsko načrtovanje v Alpah lahko pomaga odpraviti medsebojne konflikte med renaturalizacijo in širjenjem obnovljivih virov energije. Za to so potrebna skupna prizadevanja, ki vključujejo interese prebivalstva in okoljskih organizacij, pravi Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija.
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.