Načelna stališča

Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Novice

Skupaj za prihodnost Alp
Skupaj za prihodnost Alp
Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Italija se pripravlja na predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2025-2026, medtem ko bosta Lihtenštajn in Avstrija leta 2025 sopredsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Obe pobudi se osredotočata na trajnost in čezmejno sodelovanje.
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
[Posodobitev] Bernska konvencija je 3. decembra izglasovala znižanje varstvenega statusa volka s „stogo zaščitenega“ na „zaščitenega“.
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?

Stališče

Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Švicarski volilni upravičenci so se na referendumu leta 2012 odločili potrditi ljudsko iniciativo, s katero so zahtevali ustavitev nezadržne gradnje počitniških stanovanj, s tem pa tudi oblikovanje nove politike na področju turizma. Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International, ima kljub temu pomisleke, ali bo referendumska volja dejansko upoštevana.
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Kot stanovalci pri gradnji hiše so tudi pri oblikovanju alpske makroregije najpomembnejši udeleženci prav njeni prebivalci. A po petih tednih, odkar se je začel proces oblikovanja, puščajo države in regije predstavnike civilne družbe še vedno v negotovosti in brez pojasnila, ali smejo v njem sploh sodelovati.