Načelna stališča
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.
Novice
Hanspeter Staffler und Josef Oberhofer, CIPRA Südtirol
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Michael Gams, CIPRA International
Gradnja cest je podnebna past
Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.
Michael Gams, CIPRA International
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.
Sophie V. Mahlknecht, CIPRA International
Varstvo biotske raznovrstnosti v Alpah
Projekta LiveAlpsNature in AlpsLife, ki ju je CIPRA začela izvajati septembra 2024, sta dva inovativna projekta v okviru programa Interreg. Pomagata varovati biotsko raznovrstnost v Alpah in se spopadati z vse večjimi izzivi, ki jih prinašata podnebna kriza in intenzivni turizem.
Stališče
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.