Načelna stališča

Zimske olimpijske igre: Alpe so več kot le igrišče
Zimske olimpijske igre: Alpe so več kot le igrišče
Veliki globalni športni dogodki fascinirajo in navdušujejo. Zimski šport v Alpah ima s svojo globoko zakoreninjeno tradicijo in strastnimi privrženci_kami poseben pomen. Vendar menimo, da olimpijske zimske igre v svoji sedanji obliki niso niti ekološko niti socialno sprejemljive. Kljub obljubam o reformah najnovejši dogodki v sklopu priprav na zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini 2026 in v Franciji leta 2030 ter »privilegirana kandidatura« Švice za zimske igre 2038, kažejo, da olimpijski model še vedno ni trajnosten. Tudi referendumi (npr. v Innsbrucku, Sionu, Münchnu, Graubündnu) so v zadnjih desetletjih večkrat pokazali, da velik del prebivalstva ni več pripravljen plačati cene za zimske olimpijske igre.
Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav
Odprto pismo komisarju Apostolosu Tzitzikostasu in ministrom za promet alpskih držav
Alpski prostor je zaradi podnebnih sprememb, izrazite gostote prebivalstva v glavnih dolinah in onesnaženosti zraka, pod izjemni pritiski. V luči teh izhodišč je trenutni pravni spor med Italijo in Avstrijo, ki poteka pred Sodiščem Evropske unije (SEU), temeljnega pomena.
Promet in mobilnost v Alpah
Promet in mobilnost v Alpah
V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.

Novice

Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Gradnja cest je podnebna past
Gradnja cest je podnebna past
Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.
Bitka za alpsko vodo
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.
Varstvo biotske raznovrstnosti v Alpah
Varstvo biotske raznovrstnosti v Alpah
Projekta LiveAlpsNature in AlpsLife, ki ju je CIPRA začela izvajati septembra 2024, sta dva inovativna projekta v okviru programa Interreg. Pomagata varovati biotsko raznovrstnost v Alpah in se spopadati z vse večjimi izzivi, ki jih prinašata podnebna kriza in intenzivni turizem.

Stališče

Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Švicarski volilni upravičenci so se na referendumu leta 2012 odločili potrditi ljudsko iniciativo, s katero so zahtevali ustavitev nezadržne gradnje počitniških stanovanj, s tem pa tudi oblikovanje nove politike na področju turizma. Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International, ima kljub temu pomisleke, ali bo referendumska volja dejansko upoštevana.
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Kot stanovalci pri gradnji hiše so tudi pri oblikovanju alpske makroregije najpomembnejši udeleženci prav njeni prebivalci. A po petih tednih, odkar se je začel proces oblikovanja, puščajo države in regije predstavnike civilne družbe še vedno v negotovosti in brez pojasnila, ali smejo v njem sploh sodelovati.