Iskanje

Stališče: Zadnja priložnost za korenito spremembo v prometu

Cestna infrastruktura, ki je v preteklem stoletju počez povezala alpski prostor, se ruši. Na prelazih Brenner, Fréjus, Gotthard ali Col de Tende se obnova uporablja kot izgovor za izkopavanje novih cestnih predorov in gradnjo dodatnih voznih pasov. Posledica: v prihodnjih letih se bo ponudba cest močno povečala. Če želijo alpske države preprečiti, da bi Alpe v bližnji prihodnosti preplavil promet, morajo končno začeti urejati povpraševanje, meni Manuel Herrmann, direktor CIPRA Švica in podpredsednik organizacije Pro Alps.

Pametna mobilnost v času počitnic

Z začetkom poletnih počitnic se v alpskem prostoru začne tudi sezona prometnih zastojev: V svojem stališču »Promet in mobilnost v Alpah« CIPRA nazorno pokaže, kako lahko prehod na trajnostno mobilnost uspe v turizmu in drugod.

Promet in mobilnost v Alpah

V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.

Pametna mobilnost v času počitnic

Z začetkom poletnih počitnic se v alpskem prostoru začne tudi sezona prometnih zastojev: V svojem stališču »Promet in mobilnost v Alpah« CIPRA nazorno pokaže, kako lahko prehod na trajnostno mobilnost uspe v turizmu in drugod.

Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina

Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. S kresovi solidarnosti se vsako leto izrazi jasna podpora ohranjanju naravne in kulturne dediščine alpskega prostora. Letos je dogodek posvečen daljinski pešpoti Via Alpina.

» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «

V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.

»Novo življenje se lahko naseljuje na zapletene in protislovne načine.«

Kako se razvije novo življenje zaradi umikanja ledenikov? Botanik in trokovnjak za ledeniška predpolja, Cédric Dentant si to vprašanje zastavlja v okviru svojega dela v nacionalnem parku Écrins v Franciji.

Po ledenikih

Kako se narava in človek prilagajata Alpam brez ledenikov? To in druga vprašanja obravnava aktualna izdaja tematske revije Alpe na odru št. 112.

Zaupanje, kljub prihodnosti brez ledu

Alpski ledeni velikani hitro izginjajo. Ne glede na to, ali z ledom ali brez njega – številne pobude in projekti si prizadevajo za ohranitev teh edinstvenih naravnih pokrajin in habitatov

Ledeniki kot ogledalo družbe

Kulturna zgodovina ledenikov je izredno pestra. Njihovo fizično godovino kot podnebne kazalnike lahko na splošno zelo hitro povzamemo z močnim naraščanjem od 16. stoletja in stalnim upadanjem od leta 1850 naprej. Vendar pa se je pomen ledenih velikanov za nas ljudi samo v zadnjih štirih stoletjih večkrat temeljito spremenil.

Lovilec zvoka

Ludwig Berger raziskuje zvoke pokrajin z mikrofonom in svojim ostrim posluhom. Je umetnik zvoka, ki naredi podnebno krizo slišno in razkriva fascinantne vpoglede v skrite zvočne pokrajine živega in minljivega.

O taljenju starih gotovosti

»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.

Rekvijem za ledenik

Največji avstrijski ledenik, Pasterze na Grossglocknerju, je bil jeseni 2023 simbolično pospremljen k večnemu počitku. Margit Leuthold je evangeličanska duhovnica v Lienzu (Vzhodna Tirolska) in je na dogodku prebrala naslednji rekviem.

Glasovi in mnenja vzdolž pohodniške poti Via Alpina

Čezmejna pohodniška pot skozi vseh osem alpskih držav: pred 25 leti so se te sanje uresničile s pohodniško potjo Via Alpina. Štirje ljudje iz različnih držav nam povedo, kaj jim pomeni Via Alpina.

Potovanje skozi ogroženi ledeniški svet Alp

Ledeniki v Alpah se tiho in nezadržno talijo. Od leta 2019 »ledeniška karavana« skrbi, da je ta izguba vidna, dokumentira dramatične posledice podnebne krize in poziva k ukrepanju. Gostujoči članek Vande Bonardo, predsednice CIPRE Italija in direktorice organizacije Legambiente v italijanskih Alpah.

Alpe na odru št. 112: Po ledenikih

Kako se bosta prilagodila narava in človek?

Kup kamenja ali pomembna dediščina: spletni posvet o dediščini suhozidne gradnje

Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati?

DOGODEK JE PRESTAVLJEN NA JESENSKE MESECE V sklopu projekta Ogrevanje stavb in vpliv na kakovost zraka, ki ga financirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvajata pa društvo za varstvo Alp CIPRA in društvo za sonaraven razvoj Focus, bomo v Mestni knjižnici Kranj izvedli predavanje in delavnico na temo onesnaženosti zraka v Kranju.

Informativni dan v praksi - dan s pastirico

Te zanima, kako je videti poklic pastirja/pastirice? Te je kdaj zamikalo, da bi se tudi sam_a poleti podal_a v planine in pasel_la čredo živali na visokogorskih pašnikih?

Informativni dnevi poklici v praksi - Dan z naravovarstvenim nadzornikom

CIPRA Slovenija vabi mlade med 15.-30. letom na dogodek Informativni dnevi v praksi – Dan z naravovarstvenim nadzornikom, ki bo potekal v petek 30. 05. 2025, od 14:00 – 18:00 v Krajinskem parku Radensko polje (občina Grosuplje). Mladi naravovarstveni nadzornik Gorazd Grčar Kurent nam bo predstavil njegovo delo, njegove najljubše naloge in izzive s katerimi se srečuje pri opravljanju svojega poklica.

Mednarodna poletna šola politične ekologije

Med 30. junijem in 4. julijem bo letos potekala že 5. Mednarodna šola politične ekologije, tudi letos na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Posvečali se bomo strategijam za pravični zeleni prehod.

Festival Lupa

Bliža se LUPA 2025 – dan, ko v ospredje stopijo nevladne organizacije in njihovo delo. Že 23. vseslovenski festival nevladnih organizacij bo v sredo, 3. septembra 2025, od 10. do 18. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Pozdrav Triglavu

Krajša kulturno-glasbena priredite, vsako sredo v juliju in avgustu ob spomeniku štirim srčnim možem v Ribčevem Lazu. Turistično društvo Bohinj bo poskrbelo tudi za manjšo pogostitev in aperitiv.

V Ljubljani medsektorsko o prostoru, tleh in podnebnih spremembah

Predstavniki ministrstev, občin, razvojnih agencij, javnih, raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov ter nevladnega sektorja so na posvetu Prizadevanja Ljubljane za podnebno odpornost naslovili problematiko trajnostnega upravljanja prostora, pojava mestnega toplotnega otoka in odpečatenja.

Z javnim potniškim prometom na Ciprnik, Lubnik, Ajdno in Kriško goro

V sklopu projekta “Z JPP do dolin in peš do višin,” ki ga na CIPRI Slovenija izvajamo skupaj s Planinsko zvezo Slovenija, smo za čas trajanja projekta organizirali štiri planinske izlete - na Ciprnik, Lubnik, Ajdno ter na Kriško goro.

Mladi, prostor in podnebje: ustvarjanje odporne prihodnosti se začne danes

Na Študentskem forumu – Mikrofon podnebju: »Odraz podnebnih sprememb v prostoru«, ki se je odvijal med 14. in 16. marcem 2025 na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, smo oživili prostor za opolnomočenje, izmenjavo mnenj, razpravo, mreženje in kritičen razmislek o načrtovanju in rabi prostora v luči prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Dogodek je bil organiziran v okviru Integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na tridnevnem dogoku je sodelovalo 44 študentov in 11 strokovnjakov z različnih področij, ki so odprli pomembna vprašanja povezana s podnebnimi spremembami, trajnostnim urejanjem prostora in pravično energetsko tranzicijo.

KamenGor: oživljanje dediščine suhozidov Goriške

Suhozidna gradnja predstavlja nesnovno dediščino človeštva, edinstveno prilagoditev skupnosti na izzive okolja in narave, pomemben gradnik krajinske podobe ter identitete. Kljub edinstvenosti pa veščine gradnje na suho usihajo.

Vabilo na spletni seminar - Uspešno trajnostno javno naročanje s pomočjo proCURE

Kako lažje izvajati trajnostno javno naročanje? In kako zagotoviti učinkovito podporo zaposlenim, ki izvajajo naloge javnega naročanja? Na tem spletnem seminarju vam bomo predstavili naš priročnik in pripadajoči nabor orodij Toolbox - s praktičnimi rešitvami za odločevalce in naročnike v občinah, šolah in javnih ustanovah.

Strokovni posvet: Toplotni otok in odpečatenje

Tla so ključni naravni vir, od katerega je odvisno naše preživetje, a je njihova vrednost še vedno prepogosto spregledana. Kriza biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe kličejo k posodobitvi paradigme načrtovanja prostora, sprejeti strateški dokumenti k ambicioznim korakom ter učinkovitemu sodelovanju. Kot ključnega deležnika na področju gospodarjenja s prostorom vas zato želimo pri vašem delu vsebinsko podpreti, omogočili kakovostno sodelovanje in nuditi vpogled v dobre prakse. Vljudno vas vabimo na srečanje ter izmenjavo.

Ohranimo pogled na zvezde

Temne noči so v našem svetlem svetu postale redek pojav. Umetna svetloba iz naselij, industrije, ulične razsvetljave in oglasnih panojev osvetljuje nočno nebo. V Avstriji nastaja novo območje naravnega nočnega neba, ki ohranja pogled na temno in zvezdnato nebo.