Iskanje

Na poti k boljši kvaliteti življenja

Ko začne zmanjkovati prostora, se začne prepir. Kako se lotiti reševanja problematike prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, se je CIPRA odločila ponazoriti na primeru fiktivnega kraja Alpski Log v okviru interaktivne predstavitve, ki si jo je mogoče ogledati na spletnem naslovu alpMonitor.cipra.org.

Peš čez Alpe

Od junija do septembra 2017 bodo gorski navdušenci, ki so se zbrali v skupini whatsalp, prepešačili Alpe od vzhoda proti zahodu ter pri tem beležili spremembe v alpskih regijah. CIPRA bo njihovo potovanje spremljala kot partnerka potovanja.

Vprašanje posodobitve smučišč zdaj tema tudi v medijih

Poziv CIPRE proti posodobitvam smučišč in njihovemu širjenju je v javnosti naletel na velik odziv. Dejstva, kot so podnebne spremembe, stagniranje števila smučarjev in upadanje donosov, so resen signal za nujno ukrepanje.

Manifest za ohranitev terasirane pokrajine

V terasiranih pokrajinah se odražajo ustvarjalnost in prizadevanja celotnih generacij, da bi živele skladno z gorskim svetom, ne da bi pri tem uničevale njegovih bistvenih prvin. Zahtevo po njihovem varstvu vsebuje tudi nov manifest.

Vse manj snega v Alpah

Kot ugotavlja ena od nedavno objavljenih študij, postajajo zime vedno krajše, količine zapadlega snega pa so vedno bolj skromne. Krivca za to je treba iskati v prezgodnjem taljenju snega spomladi.

Volk vnovič v nemilosti

Omilitev varstvenega statusa volka ter regulacija in celo vzpostavitev območij brez prisotnosti te živalske vrste so zahteve, ki so jih predstavniki združenj alpskega planinskega gospodarstva podali v okviru pregleda »zdravstvenega stanja« habitatov in vrst, zaščitenih z direktivo o habitatih (fitness check). Naravovarstvene organizacije so o njihovih zahtevah že izrazile svoja stališča.

Sajni res, pa je!

Zbornik dobrih praks: Trajnostna mobilnost v praksi

V zborniku, ki je nastal v sodelovanju s Focus - društvo za sonaravni razvoj in IPOP-om, predstavljamo dobre prakse trajnostne mobilnosti. Primeri dobrih praks so predstavljeni po vsebinski sklopih: mesta in suurbana naselja, podeželje, turistični kraji ter organizacija dogodkov. Zbornik je namenjen upravljalcem prostora na različnih nivojih (občinam, regijam, projektantom ...) učiteljem, ravnateljem ter strokovni javnosti.

Prostorsko načrtovanje

Respecter le vide

Za naše dobro počutje so ključnega pomena neopremljeni prostori. Karina Liechti in Raimund Rodewald iz švicarske fundacije za varstvo pokrajine Stiftung Landschaftsschutz Schweiz si prizadevata, da bi se nov pogled na pokrajino tudi uveljavil.

Razumeti prostor kot sistem odnosov

Desetletja je veljalo prepričanje, da so omejenim prostorskim razmerjem podvržena predvsem mesta. A tudi v Alpah so se počasi začeli zavedati, da je prostor omejen vir. Zato bo treba poiskati novo pot, je prepričan Gianluca Cepollaro, direktor Šole za urejanje prostora in pokrajine Step v Trentu v Italiji.

Omejeni prostori – neomejene potrebe: kvadratura kroga?

Področje urejanja prostora poskuša strukturirati različne potrebe v omejenem prostoru. Ta naloga pa ni enostavna, saj se globalni cilji in lokalni interesi srečujejo na alpskem območju, ki je prepredeno s številnimi administrativnimi mejami.

Spremembe na zavarovaih območjih

Ekološko pomembna naravna območja pomembno prispevajo k ohranjanju izredno bogate biotske raznovrstnosti in pokrajinske pestrosti. A vedno glasnejše postajajo zahteve, da bi morala tudi ona prispevati k regionalnemu gospodarstvu. Namen projekta alpMonitor, ki ga izvaja CIPRA, je tako pokazati, katere spremembe so prizadele zavarovana območja v Alpah.

Odprta vrata za nove ideje

Kako mlado generacijo pripraviti do aktivnega sodelovanja in kako se lahko mladi dolgoročno zavzemajo za Alpe, svoj življenjski prostor? V nadaljevanju o tej temi nekaj sklepnih misli Luzie Felder ob prvem triletju Mladinskega sveta CIPRE.

Načrtovati z besedami in občutkom

Prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj imata predvsem en cilj in to je rast. Zato tudi ne moreta ustrezno obravnavati procesov krčenja in upadanja. Namesto da jih spreminjata v prepovedane teme, bi bilo treba te pojave vključiti v razvojne procese, denimo z izrabo moči jezika in čustev.

Dialog kljub konfliktu

Konflikti še ne pomenijo konec dialoga, marsikdaj so šele njegov začetek. Kako je mogoče oblikovati dialog v konfliktu, kaže primer varstva pred visokimi vodami, ki ga v praksi izvajajo v Dolini Spodnjega Inna v Avstriji.

Deliti je mogoče skoraj vse

Mi. To je Fred Frohofer, moderator zadostnosti. Skupaj z drugimi ljudmi išče načine bivanja in dela, ki varčujejo s prostorom.

2. Workshop

Osrednja tema druge delavnice, ki je bila septembra v Leccu v Italiji, je bila prihodnost zimskega turizma.

Zbirka povezav

Prometne ureditve

Pokrajina

Participacija

Mobilnostno ravnanje

Kakovost življenja

Infrastruktura in naravni viri

Stališče: Strategija za prebivalce Alp

Makroregionalna strategija Evropske unije za Alpe naj bi ustvarila nove odnose med alpskimi regijami in območji v njihovi okolici. Andreas Pichler, direktor CIPRE International, je v svojih zahtevah glede tega jasen: da bi to dejansko dosegli, potrebujemo moderiranje, prek katerega bo mogoče doseči izravnavo interesov in uveljaviti trajnostni razvoj.

Urbana Alpska konvencija

Urbanih območij ne povezujemo neposredno z Alpsko konvencijo. Pogosto je celo slišati, da so Alpe sinonim za gorski, ne pa tudi urbani svet. Mesto Celovec je to trditev ovrglo.

Alpe na odru št. 101 - Prostor ni neskončen

V čigavi lasti so gorska jezera?

Zaradi vedno številnejših zahtev po rabi Bohinjskega jezera, ki leži na območju Triglavskega narodnega parka v Sloveniji, je bohinjska občina uvedla pristojbino za uporabo vstopno-izstopnih točk, ki jo morajo plačati vsi, ki želijo na Bohinjskem jezeru izvajati vodnošportne aktivnosti. Tako opevana idiličnost gorskih jezer pa je skaljena tudi drugod po Alpah.

Končnost prostora, neskončnost potreb

Življenje, delo, preživljanje prostega časa in počitnic, proizvodnja energije – zaradi številnih zahtev po rabi prostora je ta neobnovljivi vir v Alpah izpostavljen velikim pritiskom. To pa je tudi tema, ki se jo CIPRA loteva v najnovejši številki revije Alpe na odru.