Iskanje

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije

Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo. Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje.

Za energijsko prihodnost Alp z nevtralnimi izpusti CO2 - Nujna sprememba paradigme

Þe želimo segrevanje podnebja omejiti na znosno mero, se moramo do leta 2050 skoraj v celoti posloviti od fosilne energije. Pri tem se ne bomo mogli izogniti tudi občutnemu zmanjšanju porabe energije, večji energijski učinkovitosti in širjenju deleža obnovljivih virov energije.

Pogosto le metanje peska v oči

Izraz "2000-vatna družba" se uporablja, da bi mesta in podjetja prikazali v luči trajnostnega razvoja, pohvalili zgradbe in spodbudili rast. Globalni pristop se tako zlorablja za namene lokalnega trženja.

Trezna glava v topli gredi: Pogovor z Ivanom Hribarjem, prokoristom Term Snovik/SL

"Prebivalci Snovika se čutijo s projektom močno povezani."

Bolzano želi postati energijsko samozadostno mesto

Kot je izjavil deželni svetnik Michl Laimer Avtonomna, namerava Avtonomna pokrajina Bolzano do leta 2020 v celoti postati neodvisna od fosilnih virov energije.

Nove ideje za bivanju prijazne Alpe v "postfosilnem obdobju"

Na letošnji strokovni konferenci Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki je bila posvečena gospodarski rasti in je prejšnji teden v Lihtenštajn privabila več kot 200 udeležencev, je prevladalo spoznanje, da gospodarska rast zaradi omejenih virov ne more trajati v nedogled. Zahtev in idej, kako se lotiti nujnega procesa krčenja po obdobju rasti, je veliko, najpomembnejše pa je CIPRA povzela v seznamu tez.

Pomembna dosežka v energijsko učinkoviti gradnji v visokogorju

Letos poleti je vrata odprla prva planinska koča, zgrajena v skladu z zahtevami standarda MINERGIE-P. Koča, imenovana Matterhorn Glacier Paradise, leži na 3883 m. n. v. na smučarskem območju Zermatta/CH ob vznožju Malega Matterhorna, in je zgled ekološke gradnje. Fasado, ki gleda proti jugu, v celoti prekrivajo sončni kolektorji, tako proizvedeno energijo pa uporabljajo za ogrevanje in obratovanje hišne tehnike. Ovoj zgradbe je zelo dobro izoliran, toplotna črpalka omogoča optimalno rabo energije.

Nacionalna energetska pot Slovenija: po poteh učinkovite rabe in obnovljivih virov energije

Internetni portal Nacionalna energetska pot Slovenija (NEP) vzpostavlja prvo javno dostopno infrastrukturo raznolikih primerov dobre prakse učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) v individualnih in skupinskih zgradbah v Sloveniji, ki jih je enostavno poiskati, obiskati ter pridobiti izkušnje iz prve roke.

Fundacija Montagna Sicura eksperimentira z OVE

Fundacija Montagna Sicura (Varnejše gore) iz italijanskega Courmayeura je na gorskem območju začela izvajati eksperimentalni projekt rabe OVE, predvsem na področju fotovoltaike, in povečanja energijske učinkovitosti.

Energijsko varč ne soseske v visoki Savoji/F zmanjšale emisije CO2 za 151 ton

7. avgusta je društvo Prioriterre, Espace Info Energie de Haute-Savoie sporoč ilo, da se je Francija, ki jo zastopa departma Visoka Savoja, uvrstila na drugo mesto na vseevropskem nateč aju Energijsko varč ne soseske.

Vodna energija da, a ne na rač un narave!

WWF Avstrija je v prvih dveh avgustovskih tednih organizirala vseavstrijsko kampanjo z naslovom Srce za reke in jo posvetila reševanju avstrijskih rek in potokov. Kampanja se je zač ela v informativnem šotoru na Dunaju, pot pa nadaljevala po vseh deželnih glavnih mestih. Konč na postaja je bila 12. avgusta v Celovcu. Razlog za kampanjo je bil nadaljnji razvoj naravnih in sonaravnih avstrijskih rek, ki je sicer predmet kritike številnih okoljevarstvenih organizacij, med njimi tudi Okoljskega krovnega združenja. ²

Sonthofen: električna kolesa za javno rabo

Občina Sonthofen želi v sodelovanju z Allgäuer Überlandwerk (AÜW), občino Immenstadt, Uradom deželnega okraja Oberallgäu in podjetjem Citymanagement Kempten ustvariti lasten park koles na električni pogon.

V Vidmu stavijo na podnebno hišo

Občina Videm je kot prva v Furlaniji - Julijski krajini uvedla obvezen certifikacijski postopek za podnebju prijazne hiše.

Vorarlberške obč ine so se v okviru programa e5 preprič ljivo uvrstile na prvo mesto

Štiri vorarlberške obč ine so 18. junija 2009 prejele najvišje priznanje v okviru programa e5 - za energijsko uč inkovite obč ine. Nagrajenke so Mäder in Zwischenwasser, č lanici Omrežja obč in Povezanost v Alpah, ter Langenegg in Wolfurt.

Prva ocena dejavnosti smuč arske šole z vidika bilance CO2

Prvič doslej je bila opravljena ocena ene od francoskih smuč arskih šol oziroma njenih dejavnosti z vidika bilance CO2. Lastnik šole Stephane Lagarde je v sodelovanju z Mountain Riders za svojo šolo écOrider iz Chamonixa/F izrač unal interne in eksterne emisije toplogrednih plinov.

Nagrade agencije KlimaDom

9. junija 2009 je šest odličnih objektov prejelo nagrado KlimaDom Cube. Zmagovalci so stavba podjetja Erlacher Innenausbau, Barbiano/I (kategorija KlimaDom Gold), otroški vrtec Mühlen, Tures/I (kategorija KlimaDom A+), objekt podjetja Naturalia Bau, Merano/I (kategorija KlimaDom Gold +), večdružinska hiša Verde Casa, Spinetta Marengo/I (Alessandria; kategorija KlimaDom A) in objekt Museion, Bolzano/I, nagrado pa je v kategoriji "obnova obstoječih objektov" prejela tudi hiša Furgler, Bolzano/I..

Fotovoltaični sistemi v Piemontu obetajo uspeh

Namen pilotnega projekta Piemonte Fotovoltaico je spodbuditi vzpostavitev fotovoltaičnega sistema, ki bi lahko na podlagi solarne tehnologije proizvajal električno energijo.

V Logarski dolini prva javna polnilna točka za električne avtomobile

V nedeljo, 24. maja 2009, je bila v okviru Dneva solarne mobilnosti odprta prva javna polnilna tocka za elektricne avtomobile.

Vprašanje energije kot osrednja točka konference DS alpskih dežel

Predsedniki vlad držav oz. dežel, zbranih v Delovni skupnosti alpskih dežel (DS ALP), se bodo pod predsedstvom člana švicarske vlade Martina Schmida sestali 18. in 19. junija 2009 v švicarskem Flimsu na letni konferenci.

Alpe-Jadran spodbuja čezmejno rabo alternativnih energij

Predstavniki Zelenega foruma Delovne skupnosti Alpe-Jadran so pred kratkim podpisali deklaracijo, ki si prizadeva za rabo alternativne energije na čezmejni ravni.

Pogovor o energijsko učinkovitih zgradbah

Vodja Inštituta za pasivne hiše v Darmstadtu v Nemčiji Wolfgang Feist in direktor bolzanske agencije KlimaDom Norbert Lantschner sta pred kratkim v intervjuju odgovarjala na vprašanja o energijsko učinkoviti gradnji.

Evropska liga za obnovljive vire energije

23. aprila 2009 se je v okviru letnega srečanja predstavnikov združenja energijsko varčnih mest (Énergie-Cités) in Zveze za podnebje začel RES Champions League, zveza nacionalnih lig za obnovljive energije in tekmovanje v evropskih mestih in občinah na področju obnovljivih virov energije.

Podnebne spremembe in raba vodne energije

Mreža "Voda v gorskem svetu" je skupaj z različnimi partnerji analizirala izzive, ki jih je zaradi vpliva podnebnih sprememb mogoče pričakovati na področju rabe vodne energije v Švici.

Prenovljeni hotel izvir prejel energetsko izkaznico

Prenovljeni hotel Izvir v Zdravilišču Radenci je eden izmed prvih hotelov v Sloveniji, ki je pridobil energetsko izkaznico stavbe s strani podjetja ZRMK - Gradbeni inštitut d.o.o. Energetska izkaznica stavbe je proizvod mednarodnega pilotnega projekta prostovoljnega energetskega certificiranja stavb, ki ga izvaja Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. ob sodelovanju s tujimi partnerji.

Manifest za trajnostno gradnjo

Bolzanska agencija KlimaHaus je pred kratkim pozvala k podpisu Manifesta za trajnostno gradnjo, priročnika za vse, ki želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju trajnostnega razvoja. Vsakega posameznika je treba spodbuditi, da si bo začel prizadevati za spremembo sedanjega energetskega sistema. Zbrani podpisi bodo predani delegatom na konferenci o podnebju, ki bo decembra letos v Kopenhagnu.

CIPRA zahteva intenzivna prizadevanja udeleženk konference v Kopenhagnu

Z Bolzansko resolucijo, ki je bila sestavljena na za četku letošnjega aprila, je CIPRA vlade alpskih držav ter držav skupine G8 pozvala, da se na letošnji decembrski konferenci ZN o spremembi podnebja še posebno zavzeto vklju čijo v razpravo. 15. svetovna konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja v Kopenhagnu bo pomenila nedvomno pospešitev politike prepre čevanja podnebnih sprememb.

Prizadevanja 400 evropskih ob čin za varstvo podnebja

400 evropskih mest oziroma ob čin je podpisalo konvencijo županov.

Avstrija iš če podnebju najprijaznejšo ob čino 2009

Avstrijsko Zvezno ministrstvo za življenje, ki pokriva podro čje kmetijstva, gozdarstva, okolja in vodnega gospodarstva, bo tudi letos z razpisom nate čaja v sodelovanju z Zvezo ob čin in vodilnim avstrijskim podjetjem za dobavo elektri čne energije iskalo ob čino, katere ravnanje na podro čju varstva podnebja je v Avstriji najbolj ozaveš čeno.

NENA prejela potrditev za izbrano pot

Alpe v času vetrne energije

Raba vetrne energije je že nekaj časa povsod po svetu v vzponu. Tudi v Alpah lahko vedno pogosteje videvamo vetrnice, ki dobavljajo zeleno elektriko, obenem pa kazijo podobo pokrajine. CIPRA zahteva, da je potrebno temeljito preveriti, če so maloštevilne lokacije na območju Alp kot lokacije za vetrnice glede na njihovo sprejemljivost z ekonomskega, ekološkega in socialnega vidika sploh primerne.