Iskanje

Alpe na odru št. 107: Alpe - skupno dobro

Gradniki gospodarstva v preobratu

Posvet: Funkcije gozdov z vidika podnebnih sprememb

Posvet, kjer bomo oblikovali priporočila za doseganje ciljev protokola "gorski gozd", prilagojenih slovenskemu prostoru.

Skupaj za Alpe – seminar za učitelje

Kako lahko učitelji in učiteljice ter strokovni delavci v osnovnošolskem izobraževanju v učni proces v večji meri vključujejo problematiko prilagajanja na podnebne spremembe na območju Alp? Model alpske šole (MAŠ) prav v ta namen zagotavlja različne interdisciplinarne izobraževalne vsebine.

GozdNega: Model upravljanja gozda

V okviru projekta GozdNega smo pripravili model upravljanja gozda s poudarjeno socialno funkcijo.

GozdNega: Infografike

V okviru projekta GozdNega smo oblikovali infografike o podnebno odpornih gozdovih, negi gozda in aktivnem lastništvu. Namenjene so širši javnosti, predvsem pa bodočim lastnikom gozda. Z njimi želimo opozoriti na pomembnost aktivnega lastništva in slednjega približati lastnikom gozdov.

Napoved: seminar za učitelje - Alpska šola v Sloveniji

Koncept Alpske šole se je razvil v projektu YourAlps in poudarja pomen izobraževanja o Alpah preko terenskega dela in interdisciplinarnih pristopov.

Podpis dogovora o upravljanju gozda

Agrarna skupnost vasi Trenta in CIPRA Slovenija sta si segli v roke ...

So vetrne elektrarne primerne za Slovenijo?

Izkušnje z vetrno elektrarno (VE) v Divači kažejo, da njen hrup močno zniža kakovost bivanja in ovira spanje. Pri načrtovanju VE po Sloveniji na prebivalce nismo mislili, saj nimamo predpisov za merjenje specifičnega hrupa. Inšpekcije jih ne morejo ustaviti vsaj ponoči, načrtovane so v hribih, kjer bi uničile še odlično ohranjeno naravo z vso biotsko pestrostjo in razvrednotili krajino - vse za izredno majhen izkoristek.

Demonstracijska tura - SMER TNP

Kranjska Gora skriva obilje zgodb. Kako lahko z njimi usmerjamo obiskovalce?

Zagoreli Ognji - za gozd

Z dogodkom Ogenj v Alpah pri CIPRI opozorimo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tema letošnjega Ognja je bil gozd, njegova nega in socialne funkcije.

Gorski gozdovi – bogati in polni življenja

Varujejo podnebje, so življenjski prostor in prostor oddiha in so pomembni za pridelavo lesa – gozdovi imajo številne funkcije, tako v naravnem ekosistemu kakor tudi za človeka. CIPRA Slovenija želi s projektom GozdNega – aktiven lastnik, negovan in podnebno odporen gozd prispevati k spremenjenemu načinu razmišljanja na področju gospodarjenja z gozdovi.

Hitro s kolesom: Zapeljan po Gorenjski

Hitro s kolesom po Gorenjski

V okviru operacije Hitro s kolesom bo Gorenjska dobila prvo regijsko mrežo izposoje koles.

Napoved: Strokovna ekskurzija v Pahernikove gozdove

Negovan in zdrav gozd je bolj odporen na pričakovane učinke podnebnih sprememb, zato vabljeni vsi obstoječi in bodoči lastniki gozdov, da se spoznate s socialno, ekološko in proizvodno funkcijo gozdov.

Ogenj v Alpah 2020

Z letošnjim Ognjem v Alpah, »Nega gozda, žive Alpe!«, opozarjamo na pomen negovanih gozdov za Alpe – le zdravi gozdovi omogočajo tudi žive in živahne Alpe. Za zdrav in kakovosten gozd, tako za lastnike kot obiskovalce, skrbimo s primerno nego gozda. Z načinom nege vplivamo na poudarjenost gozdnih funkcij, s tem pa omogočamo tudi različno doživljanje gozda.

Za trajnostno ureditev Tavčarjeve ulice v skladu s Celostno prometno strategijo MOL

Zdravstvena kriza spreminja evropska mesta v zelena mesta za ljudi. Javnost je spoznala prednosti takšnih mest in predvsem, kaj prinaša zmanjšanje osebnega prometa – boljši zrak, manj hrupa, varnost za otroke in druge ranljive skupine, povečanje privlačnosti kolesarjenja.

Hitro s kolesom

[Projekt zaključen]  Z vzpostavitvijo mreže izposoje koles v 6 občinah območja LAS bomo prispevali k razvoju trajnostne mobilnosti in spreminjanju navad prebivalstva v smeri  večje uporabe nizkoogljičnega transporta in javnega prevoza. Le to bo prispevalo k ohranitvi okolja, zmanjševanju CO2 in ohranitvi biodiverzitete na v urbanih naseljih, hkrati pa bo z novimi storitvami trajnostnega transporta prispevala tudi k razvoju trajnostnih zelenih delovnih delovnih mest.

Seminar trajnostne mobilnosti za turistične delavce - kolesarstvo

Individualni promet sploh v poletnih mesecih neprijetno obremenjuje alpske doline in prelaze, onemogoča pristno izkušnjo naše narave in greni vsakdan lokalnemu prebivalstvu. Nove omejitve javnega potniškega prometa turističnim delavcem toliko bolj narekujejo obrat h kolesarstvu. Ste pripravljeni nanj?

Stališče: Brez dialoga s civilno družbo ni okrevanja

Aktualna slovenska vlada želi omejiti pravice civilne družbe pri odločanju o okoljskih vprašanjih, a prav to, da bi krizo lahko obvladovala, potrebuje bolj kot kadarkoli prej, opozarja Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija. Civilna družba namreč pravočasno opozarja na nepravilnosti in zgrešene razvojne trende pri ravnanju z naravnimi viri.

Dobrim zamislim se odpirajo nove poti

G. Alojz Lipnik je domačin Solčave, oče štirih otrok, zaposlen na Zavodu za gozdove kot revirni gozdar. Je izredno prodoren mentor študijskih krožkov in pobudnik lokalnega trajnostnega razvoja; dva mandata je Solčavi tudi županoval. Še naprej vztrajno deluje za trajnostni razvoj. Z njim se je pogovarjala Katarina Žakelj.

Občni zbor CIPRE Slovenija 2020

Leto je naokoli - spet se bomo srečali na občnem zboru CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp.

Napoved: Tečaj nege gozda s poudarjeno socialno funkcijo

Ste lastnik_ca gozda in bi radi pričeli z gozdom upravljati na način, da okrepite socialne funkcije gozda (turizem, zdravje, rekreacija, izobraževanje)? Bi radi razvili dopolnilno dejavnost na kmetiji v povezavi z gozdom? Bi radi postali lastniki gozda, vendar ne veste, kakšno nego je potrebno v gozdu izvajati?

Investicije na področju prometa po epidemiji Covid-19 naj imajo daljnoročne in sinergijske učinke

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) podpiramo zagon investicij v trajnostno prometno infrastrukturo in druge ukrepe, torej v železnico, javni potniški promet, kolesarjenje ter hojo. Učinki teh investicij so dolgoročni in sinergijski, saj prispevajo k družbeni, okoljski in gospodarski blaginji.

Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje

Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.

Nevladne organizacije in ljubitelji narave v Sloveniji opozarjajo: »Narave ne damo!«

Petkovim protestom za podnebno pravičnost so se v Sloveniji pridružili še protesti, ki opozarjajo na sporne člene Zakona o ohranjanju narave ter »proti korona mega zakona«. Ta omejujeta pravice nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu, sodelovanje v pravnih postopkih, javnim institucijam pa podajanje mnenj na okoljevarstvena dovoljenja.

Bistvo trajnosti je skupnost

Dr. Nevenka Bogataj je doktorirala na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Andragoškem centru Slovenije. Poleg rednega dela in koordinacije študijskih krožkov je konceptualizirala tudi več pobud (Centri VŽU, Čezmejni izobraževalni program za mentorje lokalnega razvoja, Temeljno usposabljanje za trajnostni razvoj) in opisala nove ciljne javnosti. Zadnja leta se osredotoča na skupnostno učenje in njegovo povezavo s konceptom trajnosti. Z njo se je pogovarjala Katarina Česnik.

Vsak poseg v gozd mora biti premišljen

Dr. Andrej Verlič je pri JP VOKA SNAGA vodja strokovne službe, ki upravlja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Doktoriral je na temo dejavnikov kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. S Katarino Česnik sta se pogovarjala o vplivu podnebnih sprememb na gozdove, socialnih funkcijah gozda ter prilagojeni negi, ki jo tak gozd potrebuje.

Storitve

Pogled v leto 2019 in naprej – CIPRA Slovenija

Leto 2019 je bilo pri CIPRI Slovenija, društvu za varstvo Alp izjemno razgibano. Delovali smo na področju trajnostne prometne politike, trajnostne mobilnosti, varstva in načrtovanja krajine, interpretacije dediščine in sodelovali z lokalnimi skupnostmi, mladimi in odločevalci.

Nega gozda mora biti usmerjena in premišljena

G. Jože Prah je revirni gozdar območja Jatna-Dole. Soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju, organizator in mentor študijskih krožkov, pobudnik številnih prireditev, predavatelj. Snovalec več tematskih poti v Sloveniji, predsednik Kluba oglarjev Slovenije. Avtor številnih publikacij, prejemnik priznanj. Planinski in turistični vodnik ter vodnik Interpret Europe … Z njim se je pogovarjala Katarina Česnik.