Iskanje

GozdNega: Model upravljanja gozda

V okviru projekta GozdNega smo pripravili model upravljanja gozda s poudarjeno socialno funkcijo.

Trajnostna energija iz lesa

Ogrevanje z lesom za okolje ni vedno najboljša rešitev. V Piemontu/I so zato začeli razvijati dobavne verige, ki bodo v večji meri upoštevale trajnostne zahteve, ter se tako soočili z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in se zavzeli za krepitev gozdarstva.

GozdNega: Infografike

V okviru projekta GozdNega smo oblikovali infografike o podnebno odpornih gozdovih, negi gozda in aktivnem lastništvu. Namenjene so širši javnosti, predvsem pa bodočim lastnikom gozda. Z njimi želimo opozoriti na pomembnost aktivnega lastništva in slednjega približati lastnikom gozdov.

Mule kot alternativa pri oskrbovanju planinskih postojank

Stoletja so v gorskih regijah za prenos tovora uporabljali mule in konje. Nekdaj edino možnost prenosa pa so v sodobnem času začeli najpogosteje izpodrivati prevozi s helikopterjem. V naravnem parku v italijanskem Piemontu so se že vrnili h klasičnemu oskrbovanju planinskih koč z mulami, okolju prijazne alternative oskrbovalnim helikopterskim poletom pa preizkušajo tudi drugod po Alpah.

Italijanske Alpe med svetlobo in senco

Poročilo Alpske karavane za leto 2020 predstavlja številne inovativne trajnostne prakse, obenem pa opozarja tudi na kritične primere v italijanskih Alpah.

Zagoreli Ognji - za gozd

Z dogodkom Ogenj v Alpah pri CIPRI opozorimo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tema letošnjega Ognja je bil gozd, njegova nega in socialne funkcije.

Gorski gozdovi – bogati in polni življenja

Varujejo podnebje, so življenjski prostor in prostor oddiha in so pomembni za pridelavo lesa – gozdovi imajo številne funkcije, tako v naravnem ekosistemu kakor tudi za človeka. CIPRA Slovenija želi s projektom GozdNega – aktiven lastnik, negovan in podnebno odporen gozd prispevati k spremenjenemu načinu razmišljanja na področju gospodarjenja z gozdovi.

Ogenj v Alpah 2020

Z letošnjim Ognjem v Alpah, »Nega gozda, žive Alpe!«, opozarjamo na pomen negovanih gozdov za Alpe – le zdravi gozdovi omogočajo tudi žive in živahne Alpe. Za zdrav in kakovosten gozd, tako za lastnike kot obiskovalce, skrbimo s primerno nego gozda. Z načinom nege vplivamo na poudarjenost gozdnih funkcij, s tem pa omogočamo tudi različno doživljanje gozda.

Korona kot priložnost za bolj trajnostno življenje?

T. i. pop up kolesarske poti v mestih, razcvet lokalne ekološke hrane – korona spodbuja trajnostnejše načine življenja tudi v alpskih državah in tak trend naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje.

Oh...

Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje

Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.

Nevladne organizacije in ljubitelji narave v Sloveniji opozarjajo: »Narave ne damo!«

Petkovim protestom za podnebno pravičnost so se v Sloveniji pridružili še protesti, ki opozarjajo na sporne člene Zakona o ohranjanju narave ter »proti korona mega zakona«. Ta omejujeta pravice nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu, sodelovanje v pravnih postopkih, javnim institucijam pa podajanje mnenj na okoljevarstvena dovoljenja.

Pokrajina, ki navdihuje

Alpska pokrajina. Na novo jo odkrivamo v kriznih časih, nepogrešljiva je kot življenjski in sprostitveni prostor, spreminja se zaradi gradnje in pozidave. In prav odnos med človekom in pokrajino je rdeča nit poročila o delovanju CIPRE International v letu 2019, ki tako osvetljuje številne aktualne teme, kot so ohranjanje mokrišč, umirajoči ledeniki ali ambiciozno zastavljeni podnebni cilji.

Bistvo trajnosti je skupnost

Dr. Nevenka Bogataj je doktorirala na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Andragoškem centru Slovenije. Poleg rednega dela in koordinacije študijskih krožkov je konceptualizirala tudi več pobud (Centri VŽU, Čezmejni izobraževalni program za mentorje lokalnega razvoja, Temeljno usposabljanje za trajnostni razvoj) in opisala nove ciljne javnosti. Zadnja leta se osredotoča na skupnostno učenje in njegovo povezavo s konceptom trajnosti. Z njo se je pogovarjala Katarina Česnik.

Sobivanje človeka in volka

Volkovi se vračajo v Alpe – o tem, kako zagotoviti uspešno sobivanje med volkom in človekom, bo CIPRA v okviru svojega projekta odprla razpravo z udeleženci na lokalni ravni.

Vsealpska zmešnjava zaradi pesticidov

Manjša in večja mesta v Franciji ne dovolijo več uporabe pesticidov. Avstrija je prepovedala uporabo glifosata. Predstavniki civilne družbe zbirajo podpise za učinkovitejšo zaščito čebel. Prepir, ki se je vnel zaradi pristojnosti, formalnih nepravilnosti in zaščite zdravja.

Čebelokratščina je nova alpska angleščina

V CIPRI smo doslej preizkusili že vrsto novih modelov organiziranosti – prakticirali smo sociokracijo, holokracijo, kolegialno vodenje, agilno samoorganiziranje pa še kaj bi se našlo, a nikoli na zavidljivi ravni. S čebelokracijo pa je naša nevladna organizacija končno odkrila naravno organizacijsko obliko, ki nam je resnično pisana na kožo.

Čebele vedno korak pred nami

Popolna delitev dela, prilagodljivost, sodelovanje. Od čebele se lahko človek marsičesa nauči, čebela od človeka ne prav veliko, je prepričan kmet in avtor knjige Martin Ott.

Opraševalski raji za čebele

Postavitev čebelnjakov, ureditev brežin in gradnja podpornih zidov, zasaditev cvetočih travnikov – občine lahko marsikaj storijo za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Kako se tega lotiti, kažejo izbrani primeri dobre prakse z območja Alp.

Idealno bi bilo, če jih sploh ne bi bilo treba hraniti!

Kdor se ukvarja s čebelami, se vedno nauči kaj novega, je prepričan čebelar Silvestre Klébert. V francoskih Alpah nadaljuje staro družinsko tradicijo vzreje temnih čebel – kljub številnim izzivom, s katerimi se srečuje.

Na poti k podnebno nevtralnim Alpam

Preteklo leto 2019 se bo v zgodovino vpisalo kot leto, v katerem je politika podnebno krizo prvič prepoznala kot resen izziv. Z dokumentom Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 so alpske države predložile podroben instrument za ukrepanje na tem področju – zdaj je čas, da ga začnejo uresničevati.

Kraljica žuželk

Marljivost, solidarnost, čistost. Čebele in njihove družine so ljudem že od nekdaj svetel zgled kreposti. Njihov pomen se od davnih let do danes odraža v naši zgodovini, jeziku in kulturi.

Kritika zaradi nove lovske zakonodaje

Ko so si interesi lovstva in varstva vrst navzkriž: nekatere alpske države in regije pripravljajo novo zakonsko ureditev za področje lova na divje živali, kar pa je že sprožilo številne kritike.

Opraševalci: Nepogrešljivi za kmetijstvo

Kar 80 odstotkov kmetijskih in divjih rastlin je odvisnih od opraševanja žuželk. Ko ohranjamo življenjski prostor čebel in drugih opraševalcev, ne varujemo samo biotske raznovrstnosti, temveč tudi regionalno pridelavo hrane.

Cvetlice – črpališče hrane za čebele

Prisotnost divjih čebel na območju določene občine je dober pokazatelj ohranjenosti tamkajšnje biotske raznovrstnosti, opozarja biolog Timo Kopf. Z njim smo se pogovarjali tudi o štetju čebel in boju proti umiranju žuželk.

Pledoaje za divjo čebelo

Kadar je govor o čebelah, nas večina najprej pomisli na med. A čebelji svet v alpskih državah je občutno več kot le sladek namaz.

Alpe na odru št. 106 - »Majhna žuželka, velik učinek«

Zakaj potrebujemo med, opraševalce in biotsko raznovrstnost

Prizadevanja za ohranitev naravnih bogastev

O mokriščih, učnih travnikih in suhih zidovih: krepitev naravne pestrosti je bil cilj petih pilotnih regij, ki so sodelovale pri vsealpskem projektu – ta se je uspešno zaključil marca 2020.

Čebela – majhna, a izredno pomembna

Zadnja številke naše revije Alpe na odru, ki je izšla marca 2020, je posvečena vprašanju, zakaj so med, opraševalci in biotska raznovrstnost tako zelo pomembni za človeka.

Iščejo se primeri dobre prakse na področju trajnostne gradnje

Mednarodna arhitekturna nagrada »Constructive Alps« razpisuje že peti natečaj, za zgledne projekte trajnostne gradnje in prenove v Alpah. Rok za oddajo natečajnega prispevka je 14. marec 2020.