Iskanje

Kalkkögel - območje miru, ki le-tega ne najde

Gorska veriga Kalkkögel v Stubaiskih Alpah na avstrijskem Tirolskem ima od leta 1983 dalje status območja miru - gre za varstveno kategorijo, ki dosledno prepoveduje "gradnjo žičnic in vlečnic za prevoz potnikov." A prav to načrtujejo upravljavci žičnic, ki zahtevajo vzpostavitev povezave med smučiščema Schlick in Axamer Lizum.

Temeljni kamen skupne alpske politike

Alpska konvencija ustvarja prostor za vizije - So najvišje evropsko gorovje, življenjski prostor za skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst: to so Alpe, posebna regija, katere trajnosti razvoj mora varovati poseben sporazum. V nadaljevanju razmišljamo o poskusu, imenovanem Alpska konvencija: kaj je, zakaj jo potrebujemo, kaj so njene pomanjkljivosti in česa je zmožna.

Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja

Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?

Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?

Vračanje k lastnim prednostnim - Alpska konvencija boleha. Kot dvajsetletnica bi pravzaprav morala biti v najlepših letih, morda še nekoliko naivna, a trdno odločena, da bo spremenila svet. Pa vendar ima človek vtis, da se je znašla globoko v krizi srednjih let in na robu depresije. Zakaj se tako hitro stara?

Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega

Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji.

Avstrija: vodna energija pred varstvom okolja

Širjenje hidroelektrarn se je v Avstriji uveljavilo kot prednostni javni interes. Sprememba zakona o elektrogospodarstvu in organizaciji energetske oskrbe je interese energetskega gospodarstva še okrepila. Krovno združenje za okolje Umweltdachverband je zaradi takih razmer izrazilo zaskrbljenost: pod krinko varstva podnebja in zanesljive oskrbe je sedaj mogoče tako rekoč preko noči zgraditi hidroelektrarne in postaviti električne vode, ne da bi se pri tem upoštevali interesi narave, okolja ter državljanov in državljank.

Bindingovo nagrado prejela Sur/CH in Krumbach/A

Fundacija Schatzinsel Alp Flix iz švicarske občine Sur v kantonu Graubünden in vorarlberška občina Krumbach sta konec novembra prejeli Bindingovo nagrado, vsakokrat v višini 10.000 CHF, ki se podeljuje za dosežke v varstvu narave in okolja. Omrežje občin je projekta finančno podprlo v letih 2006 - 2009 v okviru projekta DYNALP², zato ga je podelitev nagrade še posebno razveselila - obema iskrene čestitke!

Pogled s strani: energijska samozadostnost - prava pot za občine z vizijo

Od novega svetovnega vrha o podnebju, ki bo potekal v Mehiki, je vnovič pričakovati nezavezujoče izjave o nameri. Na regionalni ravni pa je preobrat v večji meri usmerjen v prihodnost in tudi bolj izvedljiv. Energijska samozadostnost ne pomeni le odpovedati se uvozu energije, temveč tudi uporabljati energijo varčno in učinkovito, lastne potrebe po energiji pokrivati po možnosti iz obnovljivih virov, kot so biomasa, sončna energija in toplotne črpalke, obenem pa spodbujati regionalno gospodarstvo.

St. Martin de Belleville/FR: ekskurzije pomagajo širiti znanje

Znanje o energijsko učinkoviti gradnji se lahko prek meja posreduje na različne načine. Eden od učinkovitih in raznolikih načinov so ekskurzije, kjer je mogoče na praktičnem primeru prikazati prednosti pasivnih hiš iz regionalnega lesa.

Regija Južna Koroška - Karavanke prejela nagrado na področju mobilnosti

Regija Južna Koroška - Karavanke je dobitnica nagrade za mobilnost 2010. Regija je projektna partnerica v transnacionalnem projektu programa INTERREG: ACCESS - izboljšanje dostopnosti ustanov in storitev splošnega interesa, katerega namen je vzpostavitev in delovanje decentralizirane mobilnostne storitvene službe z vključitvijo vseh nosilcev javnega prometa v regiji.

Film o modelih prihodnjega razvoja v alpskem turizmu z udeležbo Omrežja obcin

Kje in kako boste preživeli počitnice leta 2050? Trajnostno mobilno v avstrijskem kraju Werfenweng ali pa v skladu s smernicami sonaravnega razvoja v dolini Grosses Walsertal/A - o tem sta prepričana vsaj Dominik Siegrist in Claudia Pfister iz Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPR), ki sta skupaj z ekipo retororomanske televizije obiskala omenjeni alpski destinaciji in ob tem razmišljala o razvojnih možnostih, izzivih in priložnostih turistične ponudbe.

Družbeni kapital kot ključni dejavnik v trajnostni družbi

Konec septembra je v Dornbirnu/A potekal 6. avstrijski vrh o Agendi 21. z naslovom Naše razkošje - trajnost in družbeni kapital. Sledil mu je Svetovni forum za družbeni kapital (Social Capital World Forum).

Bad Aussee se uči

Današnji otroci so investitorji jutrišnjega dne. V višjih razredih osnovnih šol v avstrijskem Bad Ausseeju učenci in učitelji sodelujejo z arhitekturno pisarno, skupaj raziskujejo in oblikujejo njihovo sanjsko hišo oz. energijsko učinkovito šolo. Projekt Energijsko odgovorna gradnja želi mlade "osveščati o lastni odgovornosti v procesu oblikovanja pokrajine, jim privzgojiti občutek za prostorsko situacijo in dimenzije ter pojasniti, kako pomembna je vizija prihodnjega razvoja."

Usodna napaka zglednega učenca

Hitra cesta S 36/S 37: avstrijsko politično samouničenje - "Novih avtocest v Alpah ne bo!" je nekoč zahtevala Avstrija. Danes alpska država sama pripravlja milijardni projekt gradnje hitre ceste S 36/S 37, ki je v nasprotju z vsemi razumnimi načeli prometne politike. Kateri so interesi in vplivi, ki se skrivajo za megalomanskim projektom?

Pasivne hiše: vstopite in si oglejte!

V drugi polovici novembra bodo potekali dnevi pasivnih hiš in hiš standarda Minenergie P, kar bo lepa priložnost, da se bodo investitorji in vsi, ki se zanimajo za tovrstno gradnjo, lahko iz prve roke seznanili s prednostmi energijsko učinkovite gradnje: lastniki pasivnih in drugih energijskovarčnih hiš v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Lihtenštajnu in Švici vabijo k ogledu svojih bivališč.

Pohodniška pot za Alpsko konvencijo

Goro Košuto, ki leži na slovensko-avstrijski meji, bo odslej mogoče obhoditi po novi krožni poti Alpske konvencije, ki so jo ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije, občin Zell-Sele/A in Tržič/SI ter avstrijskega in slovenskega okoljskega ministrstva uredila planinska društva iz obeh držav.

Alpe na odru št. 94: Megaprojekti: denar ali življenje?

Arhitekti na strokovni ekskurziji

35 arhitektov in arhitektov pripravnikov iz Torina, Milana, dolin Aosta ali Valtellina se je udeležilo strokovne ekskurzije, ki jo je od 11. do 13. oktobra 2010 na Vorarlberškem organizirala Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) in v okviru katere so si udeleženci lahko ogledali pasivne hiše, zgrajene iz doma?ega lesa. Na mestu samem so lahko tako izvedeli, na kaj vse morajo paziti pri gradnji pasivne hiše ali prenovi starih objektov kot tudi zakaj les kot gradivo ugodno vpliva na podnebje in regionalno gospodarstvo.

Veliki projekt: največje akumulacijsko jezero na Tirolskem/A

Globoko bo 17 metrov, veliko kot pet nogometnih igrišč, v njem pa 405 milijonov litrov vode: to bo največje in najvišje ležeče akumulacijsko jezero na Tirolskem, ki ga na območju ledenika Tiefenbachferner/A na 2900 m. n. v. gradijo Söldenske gorske železnice. Kot pravijo njegovi upravljavci, naj bi jezero v prihodnje imelo vlogo nekakšnega centralnega zbiralnika vode za umetno zasneževanje na celotnem smučarskem območju Söldna.

Semmering/A: peticija proti gradnji železniškega predora

S peticijo je avstrijska nevladna organizacija Alliance For Nature pozvala spodnjeavstrijski in štajerski deželni zbor, naj zavrneta gradnjo semmerinškega baznega predora. "Gradnja novega predora bo semmerinško železniško progo in njeno okolico, ki je na Unescovem seznamu spomenikov svetovne dediščine, močno prizadela," pojasnjuje Christian Schuhböck iz Alliance For Nature.

Evropska nagrada za prenovo vasi 2010

Evropska delovna skupnost za razvoj podeželja in prenovo vasi je avstrijski občini Langenegg za "vzorčen razvojni proces" pred kratkim podelila evropsko nagrado za prenovo vasi 2010. Občina Langenegg, ki šteje 1062 prebivalcev, je tako prevzela pionirsko vlogo na področju energijske samozadostnosti in v praksi začela uresničevati geslo natečaja "Nova energija za večjo povezanost" v najboljšem pomenu besede.

Alpske reke v betonskem stezniku

Na reki Salzach v Avstriji bodo zgradili že osmo hidroelektrarno. Nenehno „betoniranje“ najdaljšega in najbolj vodnatega pritoka reke Inn pa je le eden od primerov: s pozivanjem k večji rabi obnovljivih virov energije v imenu varstva podnebja so vedno večjim pritiskom izpostavljeni tudi zadnji neregulirani vodotoki v Alpah. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) zato namesto gradnje novih zahteva posodobitev obstoječih hidroelektrarn, ki pa mora biti sprejemljiva za naravo.

Državni kapital za elektrarne na občutljivih zavarovanih območjih

Vodilni avstrijski energetski koncern Verbund namerava že dlje časa uresničiti svoje načrte za širitev izrabe vodne energije. Po nekdanjih uradnih izjavah predsednika Verbundove uprave Wolfganga Anzengruberja naj podjetje ne bi potrebovalo državnih subvencij za elektrogospodarstvo.

Brennerska os: z e-mobilnostjo še bolj zelena

Tirolska/A in Južna Tirolska/I nameravata na brennerski osi kot alternativno obliko mobilnosti ponuditi vozila na električni pogon. Brenner naj bi z vzpostavitvijo mreže okolju prijaznih bencinskih črpalk postal "zeleni koridor". Regiji sodelujeta pri pionirskem projektu e-mobilnosti, v okviru katerega bosta pripravili koncept razvoj e-mobilnosti in skupaj z gospodarskimi organizacijami in univerzami izdelali sistem menjave baterij.

Spet več tranzitnega prometa

Zaradi gospodarske krize je bilo leta 2008 preko Alp prepeljano opazno manj tovora. Kot je zapisano v sporočilu za javnost švicarskega ministrstva za okolje, promet, energijo in komunikacije (UVEK), je v zadnjih dveh letih tako v cestnem kot tudi železniškem tovornem prometu prišlo do hitre rasti čezalpskega tranzitnega prometa. Delež železniškega tovornega prometa pa vendarle še vedno ne dosega ravni iz predkriznega obdobja.

Werfenweng na obisku pri prijateljih

Povsem v skladu z vodilom Omrežja občin se je konec julija 15 prebivalcev Werfenwenga podalo na potovanje po Alpah, da bi si na strokovni ravni izmenjali izkušnje z drugimi vzorčnimi alpskimi regijami in tako izkoristili njihovo znanje. Pri treh članicah Omrežja so se udeleženci seznanili s prostorskim načrtovanjem na lokalni ravni in s trajnostnimi inovativnimi ukrepi za razvoj občine, sami pa so predstavili zasnovo sonaravnega razvoja turizma v salzburški občini, ki je v občinah Cogne/I, Saas Fee/CH, Reichenbach/CH in Langenegg/A naletela na veliko zanimanje.

Druga priložnost za nastanek vzorčnih regij na področju energije in varstva podnebja

Avstrijski sklad za podnebje in energijo je za drugi razpis spodbujevalnega programa za vzorčne regije na področju energije in varstva podnebja namenil 4 mio. evrov. Podeželske regije in aglomeracije v manjših regijah se lahko na razpis prijavijo do 27. oktobra 2010. Regija lahko obsega eno ali več občin, število prebivalcev pa ne sme presegati 60'000. Cilj programa je podpreti vzorčne regije na področju energije in varstva podnebja pri njihovem ustanavljanju in med fazo vzpostavitve.

dnevi glasbenikov: poslušamo ljudsko glasbo in sodelujemo

Mesto Bad Aussee vabi vse glasbenike, glasbene raziskovalce in druge zainteresirane, da se pridružijo skupnemu "muziciranju", ki bo v tem kraju potekalo od 8. do 12. septembra letos. Ljudsko glasbo iz regije Ausseerland in njene okolice bo mogoče spoznavati in tudi igrati v treh delovnih skupinah.

Beljak/A: Pristop k programu e5 za energijsko učinkovite občine

Alpsko mesto leta 1997 je letos (2010) pristopilo k programu e5 za energijsko učinkovite občine. Program od konca devetdesetih let zagotavlja podporo sedaj že 83 avstrijskim občinam pri posodobitvi lastne energetske politike.

Projekt Leader: novo romarsko središče

V okviru triletnega projekta Leader bo gotska cerkev Sv. Leonhard v Lungauu/A spremenjena v romarsko središče. Trenutno sta načrtovani dve novi povezavi: v smeri proti jugu bo romarska pot potekala od Koroške do Višarske Matere božje v Kanalski dolini v Italiji, v smeri proti vzhodu pa se bo združila z romarsko potjo, ki vodi k baziliki Marija na Zilji.