Iskanje

Ekstremne podnebne razmere vplivajo na širjenje drevesnih vrst

V nedavno objavljeni študiji so znanstveniki Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL) v sodelovanju s skupino mednarodnih raziskovalcev dokazali, da ni le višja povprečna temperatura v posameznih regijah razlog, da nekatere drevesne vrste izginjajo, temveč tudi ekstremne podnebne razmere.

Strupena voda iz talečih se ledenikov

Nova študija ugotavlja, da se pri taljenju ledenikov sproščajo kemične snovi, ki so že dolgo prepovedane in jih tudi industrija ne proizvaja več. Raziskovalci iz švicarskih izobraževalnih inštitutov so iz jezera Oberarsee na območju švicarskega prelaza Grimsel odvzeli jedra sedimentov v zamrznjenem stanju in s pomočjo slojev jezerskih sedimentov rekonstruirali zgodovino jezera vse do njegovega nastanka leta 1953.

Doživljajske revije o kulturnih poteh v Švici

Via Storia - center za zgodovino prometa bo konec novembra 2009 objavil sedmo številko doživljajske revije Kulturne poti v Švici, ki predstavlja zgodovinske prometne poti v zahodni Švici, kot sta Via Francigena ali Via Cook od Ženeve, Chamonixa/F, Martignyja, ki vodi prek prelaza Gemmipass v regiji Berner Oberland in vodi naprej proti Luzernu. Publikacija izhaja v nemškem in francoskem jeziku.

Pogosto le metanje peska v oči

Izraz "2000-vatna družba" se uporablja, da bi mesta in podjetja prikazali v luči trajnostnega razvoja, pohvalili zgradbe in spodbudili rast. Globalni pristop se tako zlorablja za namene lokalnega trženja.

Konferenca o ledenikih: zadetek v polno

V švicarski Crans-Montani je 24. in 25. septembra 2009 na mednarodni konferenci z naslovom Kaj storiti, ko se začnejo taliti ledeniki pred domačim pragom okoli 70 udeležencev razpravljalo o izzivih, ki jih prinašajo taleči se alpski ledeniki. Na programu so bila predavanja različnih strokovnjakov, delovne skupine in ekskurzije, ki so jasno pokazale, katere težave lahko zaradi taljenja ledenikov pričakujejo občine, ki ležijo na njihovem območju, in obiskovalci gora, ter načine, kako bi lahko te težave preprečili.

Pomembna dosežka v energijsko učinkoviti gradnji v visokogorju

Letos poleti je vrata odprla prva planinska koča, zgrajena v skladu z zahtevami standarda MINERGIE-P. Koča, imenovana Matterhorn Glacier Paradise, leži na 3883 m. n. v. na smučarskem območju Zermatta/CH ob vznožju Malega Matterhorna, in je zgled ekološke gradnje. Fasado, ki gleda proti jugu, v celoti prekrivajo sončni kolektorji, tako proizvedeno energijo pa uporabljajo za ogrevanje in obratovanje hišne tehnike. Ovoj zgradbe je zelo dobro izoliran, toplotna črpalka omogoča optimalno rabo energije.

Ustanovitev novega Delinatovega inštituta za ekologijo in podnebno pogojeno kmetijsko dejavnost

19. septembra 2009 je junija ustanovljeni Delinatov inštitut za ekologijo in podnebno pogojeno kmetijstvo organiziral doživljajski dan po švicarskem kantonu Valaisu. V inštitutu so pripravili res pester program, ki je obsegal vodenje po ekološkem vinogradniškem posestvu Mythopia, vodeno degustacijo vin, koncert klasične glasbe na prostem in še marsikaj.

"Taljenje ledenikov pred domačim pragom" - zadnji rok za prijavo

Še vse do 16. septembra se lahko pri CIPRI in Skladu za varstvo pokrajine prijavijo predstavniki občin, znanstveni raziskovalci in turistični strokovnjaki ter vsi, ki jih zanima konferenca o ledenikih (de, fr). Ta bo 24. in 25. septembra 2009 v švicarskem krajui Crans-Montani.

Predori sistema NEAT so potrebni, a ne zadostujejo!

Nedavno objavljena študija Alpske pobude je pokazala, da bo brez dodatno sprejetih ukrepov z odprtjem novega železniškega predora pod Gotthardom leta 2017 s cest na železnico preusmerjeno največ 2,5 odstotka tovora. Bazni predor pod Gotthardom bo sicer skrajšal pot in č as prevoza prek Alp, zmanjšal bo tudi prevozne stroške, vendar to ne bo zadostovalo, da bi se pretežni del tovornega prometa preusmeril na železnico.

Prostovoljno cepljenje proti bolezni modrega jezika

Kongres z naslovom "Bolezen modrega jezika - prostovoljno cepljenje kot najboljša rešitev", ki bo 5. septembra 2009 potekal v švicarskem Oltnu v francoskem in nemškem jeziku, bo kmetovalce seznanil s prednostmi prostovoljnega cepljenja proti bolezni modrega jezika.

Območ ja miru za divjad, izpostavljeno stresu

Statistič ni podatki o lovu, ki jih je pred kratkim objavil Zvezni urad za okolje (BAFU), kažejo, da je bilo letošnjo zimo v Alpah število poginulih živali pri rjavem jelenu, srnjadi, gamsih, kozorogih in divjih svinjah največ je v zadnjih desetletjih.

Slabo varovane č rede odgovorne za odstrel volkov

Švicarska kantona Luzern in Valais sta pred kratkim odobrila odstrel treh volkov in ob tem pojasnila, da gre za nujen ukrep prepreč evanja nadaljnje škode - kljub dejstvu, da ima volk v Švici status zašč itene živalske vrste, ki naj bi prepreč eval njegovo ponovno iztrebljenje.

Planinski orli pri valjenju ne prav uspešni

Letos pomladi je v švicarski dolini Engadin valila le dobra polovica parov planinskega orla, v Južnih Alpah pa celo samo tretjina, kar se glede na veliko ponudbo hrane - letošnja huda zima je zahtevala številne žrtve med gamsi, kozorogi in navadnimi jeleni - zdi presenetljivo.

Olimpijada gorskega sira

6. olimpijado gorskega sira bo 23. oktobra 2009 otvoril mednarodni nateč aj za najboljše sire, izdelane v gorskem okolju.

Taljenje ledenikov pred domačim pragom - in kaj zdaj?

24. in 25. septembra 2009 bo v okviru projekta cc.alps in v sodelovanju s CIPRO Švica in Skladom za varstvo krajine iz Crans Montane/CH organiziran mednarodni posvet o vplivih, ki jih ima taljenje ledenikov na lokalno skupnost.

Raziskovanje posledic podnebnih sprememb

Švicarski Zvezni urad za okolje (BAFU) in Švicarski inštitut za raziskovanje gozda, snega in pokrajine (WSL) sta začela izvajati program, v okviru katerega bosta raziskovala posledice podnebnih sprememb na gozd.

Biosfera - pravo ime za trajnostni razvoj na območju Gottharda

Gorske vetrne elektrarne, hidroelektrarne, veliko turistično središče - vse to so načrtovani projekti, zaradi katerih gotthardski regiji vzdolž švicarskega prometnega koridorja grozi nevarnost, da se bo iz pokrajinsko, zgodovinsko in kulturno pomembne regije hitro spremenila v eno tistih regij, ki ne bo več tako prepoznavna, kot je bila doslej.

Herisau spodbuja svoje prebivalce k trajnostni mobilnosti

20. junija 2009 je bil v švicarskem Herisauu dan mobilnosti, ki ga v središču tega mesta, kjer različni ponudniki javnosti predstavljajo okolju prijazne oblike mobilnosti, organizirajo že od leta 2004 dalje.

Prestavitev roka za začetek umetnega zasneževanja v kantonu Bern/CH

Bernska kantonalna vlada je konec junija sprejela sklep o prestavitvi roka za začetek obratovanja sistema za umetno zasneževanje na 15. oktober in tako dosegla, da bo režim zasneževanja začel veljati že dva tedna prej kot sicer in tako sovpadel s tistim na smučiščih v kantonu Graubünden in v sosednji Avstriji.

Filmski festival v okolju švicarskih gora

Od 8. do 15. avgusta 2009 bo v švicarskem kraju Les Diablerets potekal 40. mednarodni filmski festival.

Spet bo zagorelo

Okoljevarstvena akcija Ogenj v Alpah bo letos potekala v znamenju gesla No Mega Trucks in tako prispevala k prepovedi mega tovornjakov.

Ekološki proizvodi: veliko povpraševanje, a regionalna ponudba ne zadostuje

Kot izhaja iz ene od aktualnih študij švicarskega raziskovalnega inštituta Agroscope Reckenholz-Tänikon, je v ekološkem kmetijstvu opaziti precejšen upad ekokmetovalcev, predvsem velja to za gorske regije.

Vprašanje energije kot osrednja točka konference DS alpskih dežel

Predsedniki vlad držav oz. dežel, zbranih v Delovni skupnosti alpskih dežel (DS ALP), se bodo pod predsedstvom člana švicarske vlade Martina Schmida sestali 18. in 19. junija 2009 v švicarskem Flimsu na letni konferenci.

Podnebne spremembe in raba vodne energije

Mreža "Voda v gorskem svetu" je skupaj z različnimi partnerji analizirala izzive, ki jih je zaradi vpliva podnebnih sprememb mogoče pričakovati na področju rabe vodne energije v Švici.

Šola v alpskem prostoru

Tema enega od Interregovih projektov je - prvič doslej - pomen in vloga šole v spreminjajočem se alpskem oziroma obrobnem prostoru. Nosilci projekta Šola v alpskem prostoru so visoke pedagoške šole iz švicarskih kantonov Graubünden (PHGR) in Valais (PHVS) ter avstrijskega Vorarlberga (PHV) in Svobodna univerza Bolzano/I.

Alpe na odru št. 92: V imenu varstva podnebja

RiskPlan bo pripomogel k lažjemu obvladovanju tveganj

V okviru projekta AdaptAlp je bilo predstavljeno programsko orodje za analizo naravnih nesre č RiskPlan, ki sta ga izdelala švicarski Zvezni urad za okolje (BAFU) in švicarski Zvezni urad za varstvo prebivalstva (BABS).

Proti toku

Od 21. do 24. maja 2009 bo v izobraževalnem središ ču v švicarskem kraju Salecina potekal strokovni posvet z naslovom Proti toku - socializem in nonkonformizem na meji med Graubündnom/CH in ValtellinoI/ v letih 1900-1970.

Je umik države iz obrobnih regij ena od danih možnosti?

Švicarski kanton Graubünden je prelomil tabu in začel razmišljati o tem, da v potencialno ekonomsko šibkejše občine ne bo več investiral.

Priznanje za alpsko arhitekturo

Knjiga z naslovom Nova gradnja v Alpah - arhitekturna nagrada 2006, ki jo je izdal Christoph Mayr Fingerle, je bila nagrajena kot ena "najlepših švicarskih knjig v letu 2008".