Iskanje

Identifikacija stanja javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah

Publikacija, ki je nastala po obsežni raziskavi CIPRE Slovenija v okviru projekta Integrirani javni potniški promet.

Vozni redi v Alpah 2017

speciAlps

[Projekt zaključen] Suha travišča, mokrišča, žive meje, biotopi ali gozdovi so primeri naravnih bogastev, ki občinam na območju Alp dajejo veliko vrednost. Številnim živalim zagotavljajo življenjski prostor. Istočasno ljudje cenimo privlačnost in kakovost življenja v delujočem naravnem prostoru. Potenciali tega prostora še zdaleč niso izčrpani, tukaj lahko postane aktivna vsaka občina!

3. poročilo o Alpah: Mi, Alpe!

Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. Na območju Alp poznamo več pobud, pri katerih sodelujejo številni zavzeti snovalci prihodnosti. Mnogi od njih ne vedo, da se tudi drugod soočajo z enakimi težavami. Tu nastopi tretje poročilo mednarodne komisije za varovstvo Alp – CIPRE o Alpah. V njem so zbrane in urejene izkušnje z območja Alp, na voljo vsem, ki tovrstno znanje potrebujejo.

Trajnostna mobilnost v šoli

[Projekt zaključen] Projekt Trajnostna mobilnost v šoli to problematiko naslavlja prek občin, šol, šolskega osebja, staršev ter seveda otrok. Za naslavljanje vprašanj mobilnosti v povezavi z osnovnimi šolami so ustrezna enota šolski okoliši, ki pokrivajo vsa naselja v občinah, zato se prek njihovega urejanja v smeri trajnostne mobilnosti lahko celovito preureja promet in prostor tako v mestih kot v manjših naseljih. Namen projekta je občinam in šolam pokazati enostavne in napredne rešitve na poti k trajnostni mobilnosti v okviru šolskih okolišev.

Nova infotočka Alpske konvencije

Slovenija je po Franciji in Italiji tretja alpska država, kjer so odprli infotočko Alpske konvencije, slednjo pa tako še bolj približali ljudem.

Kaj pa sofinanciranje električnih koles?

Ljubljana, 28. 2. 2017 Člani vsebinski mrež NVO smo na Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo in Ekosklad poslali Poziv za razširitev sheme sofinanciranja električnih vozil Ekosklada na e-kolesa.

Urbane regije – pionirji trajnostnega razvoja

Društvo Alpsko mesto leta praznuje dvajsetletnico svojega delovanja. Kot kaže kratek pregled v nadaljevanju, so alpska mesta imela vsa ta leta pionirsko vlogo na področju trajnostnega razvoja v Alpah.

Temelj za Triglavski narodni park je položen

Trajalo je šestnajst let, a zdaj je načrt upravljanja edinega narodnega parka v Sloveniji vendarle pripravljen. Zaradi uspešnega vključevanja javnosti v njegovo pripravo ima načrt široko javno podporo.

Trajnostna mobilnost v praksi

[Projekt zaključen] S prakso podprta promocija in izobraževanje o trajnostni mobilnosti.

Hud boj z lubadarjem

Po daljšem obdobju doživljajo slovenski gozdovi največjo namnožitev podlubnikov. Strokovnjaki govorijo o visoki ekološki in finančni škodi, ki je prizadela več kot polovico gozdnih sestojev v celotni državi.

Zbornik dobrih praks: Trajnostna mobilnost v praksi

V zborniku, ki je nastal v sodelovanju s Focus - društvo za sonaravni razvoj in IPOP-om, predstavljamo dobre prakse trajnostne mobilnosti. Primeri dobrih praks so predstavljeni po vsebinski sklopih: mesta in suurbana naselja, podeželje, turistični kraji ter organizacija dogodkov. Zbornik je namenjen upravljalcem prostora na različnih nivojih (občinam, regijam, projektantom ...) učiteljem, ravnateljem ter strokovni javnosti.

Alpe na odru št. 101 - Prostor ni neskončen

V čigavi lasti so gorska jezera?

Zaradi vedno številnejših zahtev po rabi Bohinjskega jezera, ki leži na območju Triglavskega narodnega parka v Sloveniji, je bohinjska občina uvedla pristojbino za uporabo vstopno-izstopnih točk, ki jo morajo plačati vsi, ki želijo na Bohinjskem jezeru izvajati vodnošportne aktivnosti. Tako opevana idiličnost gorskih jezer pa je skaljena tudi drugod po Alpah.

Kritičen pogled na glamping v slovenskih Alpah

Medtem ko novi Eco resort pod Veliko planino obljublja luskuzne počitnice na kmetiji, pa le nekaj kilometrov stran prave pastirske bajte, značilne za tamkajšnje območje, čakajo na goste.

Zadnji konec tedna v maju v znamenju Alpske konvencije

V slovenskem kraju Mojstrana, ki leži na vstopu v Triglavski narodni park, že šest let vsako pomlad obeležujejo dan Alpske konvencije.

Tolmin uradno prevzel naziv Alpsko mesto leta

Slovensko alpsko mesto leta 2016 bo posebno pozornost namenilo mladim. Podelitev naziva so skupaj s Tolminom počastili številni gostje iz vseh alpskih držav.

Nagrada za Bohinj ob evropskem dnevu turizma

Bohinj se že nekaj let osredotoča na celosten pristop k trajnostni mobilnosti – za njegova inovativna prizadevanja mu je mreža EDEN podelila nagrado za turistično inovativnost.

Poziv Koalicije za trajnostno prometno politiko glede načrtovane netrajnostne preureditve Dolenjske ceste

Preteklost, prestavljena v sodobnost

Ženske v Idriji izdelujejo čipke že stoletja, pred letom dni pa je študent in mladi podjetnik Matevž Straus malce zaprašeni domači obrti vdahnil novo življenje.

Alpe na odru št. 100 - Prve v navezi

Pregled kakovosti zraka v Sloveniji z vidika prometnega onesnaževanja v obdobju 2003–2013

ker ima promet velik vpliv tudi na kakovost zraka, pri nekaterih onesnaževalih ima celo poglavitno vlogo, smo opravili pregled stanja kakovosti ozračja v Sloveniji v obdobju 2003–2013 z vidika prometnega obremenjevanja. To pomeni, da smo se osredotočili na onesnaževala, ki jih povzroča promet. Podrobnejše poročilo je na voljo na spletni strani CIPRE Slovenija (http://www.cipra.org/sl/cipra/slovenija) v tem sporočilu za javnost pa povzemamo le glavne ugotovitve glede onesnaženosti z delci PM10 in PM2,5, ozonom (O3), dušikovimi oksidi (NOx) ter benzenom.

Posvet »Vloga železnice v oblikovanju trajnostnega prometnega sistema v Sloveniji«

Železnice so v Sloveniji potencialni vir trajnostne mobilnosti, ki ga je vredno izkoriščati tako v potniškem kot v tovornem prometu. Danes se je na to temo odvil posvet, kjer smo z zanimivimi govorci in udeleženci prireditve pridobili nove poglede, zaobjeli stališča, predstavili analize ter argumentirali v praksah iz vsakdana tako iz vidika uporabnikov in strokovnjakov na področju trajnostne mobilnosti. Priloženo najdete dokumente PPT predstavitev, ki so jih govorci dali na uporabo. Hvala vsem referentom za svoj prispevek!

Program posveta: »Vloga železnice v oblikovanju trajnostnega prometnega sistema v Sloveniji«

Poziv proti načrtovani netrajnostni preureditvi Dolenjske ceste

Koalicija za trajnostno prometno politiko odločno nasprotuje načrtovani preureditvi Dolenjske ceste na račun zmanjšanja ali celo prestavitve kolesarskih in peš površin. »S tem pismom želimo spodbuditi, da preprečite to, po našem mnenju, nespametno in nestrokovno širitev in se o mobilnostnih ukrepih odločite na podlagi relevantnih podatkov in trendov v prometu. Pozivamo vas, da se na področju prometnega načrtovanja znebite starih prometnih paradigem in nadaljujete z ukrepi, ki bodo doprinesli trajnostne rešitve.«

Finančne ovire slovenske okoljske scene

Slovenskim okoljskim organizacijam zmanjkuje finančnih sredstev – medtem ko država skopari s finančno pomočjo, so začeli usihati tudi finančni viri iz tujine, zato so sklenile, da se bodo takim razmeram odločno uprle. Čas je za ukrepanje.

Uspešen šesti Dan Alpske konvencije z bogatim programom

Osrednji namen dogodkov Dneva Alpske konvencije, ki so potekali od 29. do 31. maja 2015, je bil opozoriti na občutljivost Alp in izzive v alpskem prostoru, predstaviti pomen Alpske konvencije in posebnosti alpskih dolin, pomen ohranjanja narave in kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da alpske doline obiskujejo na okolju prijazen način. Osrednji dogodek ob Dnevu Alpske konvencije je potekal v soboto, 30. maja 2015, ko so organizatorji pripravili rekreativno kolesarjenje v Krmo, pohod do Pocarjeve domačije v dolini Radovne in pohod po poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata z bogatim spremljevalnim programom pri Slovenskem planinskem muzeju. Udeleženci so si lahko brezplačno ogledali Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni, muzejsko urejeno domačijo in informacijsko postajo Triglavskega narodnega parka. Pred Slovenskim planinskim muzejem so se udeleženci lahko preizkusili v plezanju v različno zahtevnih smereh na plezalnem stolpu, si ogledali prikaz gorskega reševanja v steni Grančišča v organizaciji Društva GRS Mojstrana, za najmlajše obiskovalce pa so potekale delavnice na temo filmske pravljice Ledenec, Aljaževega stolpa in življenja v alpskih dolinah. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, pevski zbor Triglavski zvonovi in pevci Glasbenega studia Osminka. Na stojnicah so se s svojimi programi in ponudbo predstavili Turizem Bohinj, LTO Kranjska Gora, TD Dovje-Mojstrana, TIC Jezersko, Naravni park Julijsko predgorje iz Italije, Biosferno območje Nockberge iz Avstrije, WWF Adria, Stalni sekretariat Alpske konvencije, CIPRA in Triglavski narodni park. Na Dan Alpske konvencije je izšla tudi knjižica Vozni redi v Alpah 2015, ki jo je skupaj še z 21 partnerji pripravlja Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp. Priročna knjižica v slovenskem in angleškem jeziku je primerna tako za obiskovalce kot domačine. Vsebuje pregled voznih redov vseh linij avtobusnega in železniškega prometa, žičnic in ladje na območju slovenskih Alp in v delu Avstrije. Novost v letošnji izdaji je tabela izposoje koles, s katero želijo poudariti pomen kolesarskega udejstvovanja v prometu. Na prireditvi je potekala tudi podelitev nagrad literarnega natečaja na temo Aljaževega stolpa, saj letos mineva 120 let od postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Osnovnošolci so s pomočjo grafitov, kratkih filmov ter kratkih zgodb razmišljali o pomenu Aljaževega stolpa.

Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij

V okviru Dneva Alpske konvencije 2015 je v petek, 29. maja 2015 v Mojstrani potekal tudi posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij s poudarkom na stanju in trendih demografskih sprememb. Razpravljavci so se strinjali, da bi država morala razvoju gorskim in obmejnim območjem nameniti specifično vlogo, prepoznati njihov strateški pomen, npr. nekatera obmejna območja prepoznati kot vstopne točke, ter jih ustrezno podpirati. Gorska območja so lahko specifični trajnostni razvojni model, ki ne temelji na veliki in dragi infrastrukturi, temveč na kulturni krajini in naravi temelječem trajnostnem turizmu. V zadnjem delu posveta so bile predstavljene možnosti vključitve v projekt Planinskih vasi, ki ga vodi Avstrijska planinska zveza, v Sloveniji pa je k njemu pristopila Planinska zveza Slovenije. Miro Eržen iz PZS je predstavil kriterije za vključitev, formalni postopek vključitve novih kandidatov predvsem pa dosedanje aktivnosti Planinske zveze Slovenije pri ugotavljanju možnosti za implementacijo projekta v Sloveniji. Dodatna pojasnila k projektu je podal tudi Roland Kals, ki pri Avstrijski planinski zvezi skrbi za koordinacijo projekta. Svoje izkušnje kot Planinska vas je predstavil župan občine Sela z avstrijske Koroške, ki je poudaril pomen pristopa k temu projektu, kot proces usmerjenega oblikovanja in razvoja turizma v gorskih območjih. Podobno je poudaril Peter Angermann iz Mallnitza. Kot pozitivno pa je vlogo projekta ocenil predsednik Avstrijske planinske zveze za Koroško Joachim Gfreiner. Več najdete v pripetih datotekah.

Zmanjšanje avtomobilskega prometa je kot tek na dolge proge

Prekomeren avtomobilski promet povzroča velike težave, zlasti v mestih. Številni avtomobili onesnažujejo ozračje, povzročajo hrup in izgubo prostora.

Ideje mladih za »Moje zelene Alpe«

Kako doseči, da prebivalci in prebivalke Alp prevzamejo odgovornost za svoj življenski prostor? Rešitve so našli udeleženci in udeleženke Mladinskega parlamenta Alpske konvencije v Kamniku.