Iskanje

Nove smučarske proge v Dolomitih

Italijanska občina San Vito di Cadore želi na območju, ki sodi v Unescovo svetovno dediščino Monte Palmo in je v skladu z zahtevami direktive o ohranjanju naravnih habitatov pomembno za Skupnost, urediti novo smučišče.

V Chambéryju/F bodo razpravljali o trajnostnem turizmu

V Chambéryju/F bo od 27. do 29. aprila 2011 potekal prvi bienale trajnostnega turističnega razvoja na gorskih območjih.

Via Alpina - odkrivanje počasnega življenjskega ritma

Obdobje hitrega življenjskega tempa, v katerem vladajo hitro prehranjevanje in visoke hitrosti, je minilo. V družbi se po tihem uveljavlja novi trend: uživanje v počasnem ritmu življenja. Þas, v katerem aktivno zaznavamo doživeto.

Smučarski predor pod Zugspitze

Načrti upravljavcev za razširitev gorske železnice na smučarskem območju Garmisch-Patenkirchen/D burijo duhove. 800 m dolg in 10 m širok predor, ki bi planoto Zugspitzplatt povezal s smučarskim območjem Ehrwalder Alm, bi omogočal smuk do doline, s tem pa bi to območje postalo tudi privlačnejše. Upravljavci žičnic upajo, da bo München izbran za gostitelja Olimpijskih iger.

Nova prometna politika za Olimpijske igre

"Mednarodni olimpijski komite (MOK) pogojuje dodelitev Olimpijskih iger s tem, da je treba predvsem na gorskih območjih sprejeti posebne ukrepe za preusmeritev prometa in zmanjšanje cestnega prometa." To je eden od osmih pogojev, ki jih je Evropska prometna pobuda (ITE) predložila olimpijskemu komiteju.

Via Alpina: potovalne štipendije podeljene

Vplivi podnebnih sprememb vzdolž Vie Alpine, vzgoja mladih s posebnimi pedagoškimi potrebami s pomočjo pohodništva ter geofotografska inventura rdeče poti so teme treh projektov, ki so prvič prejeli potovalne štipendije v okviru projekta Via Alpina.

cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe

Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.

Cestne takse za kolesarje vendarle ne bo

Predvideni ukrepi na gorski cesti preko prelaza Großglockner/Veliki Klek se vendarle ne bodo uresničili. Podjetje Großglockner Hochalpenstraßen AG je namreč nameravalo uvesti cestnino za kolesarje, in sicer v času "največjega prometa", to je med 9.00 in 15.00. Cestina, ki je bila načrtovana od maja dalje, bi znašala 5 evrov.

Posledice olimpijske kandidature Annecyja/F premalo upoštevane

"Posledicam, ki jih bodo olimpijske igre imele za okolje, se v dokumentaciji, ki jo je v okviru svoje kandidature predložilo mesto, pripisuje večinoma premajhen pomen," so prepričani v francoski okoljevarstveni organizaciji. V odprtem pismu evalvacijski komisiji MOK, ki je na začetku februarja obiskala Annecy, so na predvidljive posledice tega velikega dogodka opozorile tudi organizacije France Nature Environnement, Fédération Rhôhne Alpes de Protection de la Nature (FRAPNA) in CIPRA Francija.

Izšel vodnik o okoljski vzgoji na področju zimskih športov

Novi vodnik francoske mreže za alpsko okoljsko vzgojo (REEMA) je prava zakladnica informacij za vse, ki želijo začeti izvajati projekte, namenjene dvigu okoljske ozaveščenosti v zimskošportnih središčih. Publikacija temelji na številnih izkušnjah lokalnih deležnikov, zlasti okoljevarstvenih organizacij, ki so tovrstne projekte že uresničili v preteklih letih. Avtorji opisujejo konkretne ukrepe, ki so nujni za uspešno izvedbo projektov okoljske vzgoje.

Švica: vetrna energija za snežne topove

Na smučišču Sattel-Hochstucki v Centralni Švici so že konec lanskega leta postavili vetrnico za proizvodnjo električne energije, ki danes poganja dolinsko žičniško postajo. Krila osem metrov visokega stolpa vetrne turbine se vrtijo okoli vertikalne osi. Trenutno se iščejo ustrezne lokacije za nove vetrne turbine na območju smučišča, saj želijo upravljavci pri energijsko zelo intenzivni proizvodnji umetnega snega preiti na rabo na obnovljivih virov energije. Za delovanje snežnih topov pa v Švici ne potrebujejo le ogromnih količin električne energije, temveč potrebujejo tudi tolikšne količine vode, kot jih v letu dni porabi mesto z 1,5 mio. prebivalcev.

Sattel/CH: delavnica dynAlp-climate o prepoznavanju priložnosti v turizmu - kljub podnebnim spremembam

23. novembra 2010 je v švicarskem kraju Sattel potekal strokovni posvet o diverzifikaciji turistične ponudbe in se posvetil vedno večjim izzivom, ki ga ta prinaša turističnim občinam. Posveta se je udeležilo več kot 40 udeležencev, predstavnikov občin ter predstavnikov turističnih podjetij in uradov za planiranje, katerim so bile predstavljene možnosti, ki jih imajo občine oziroma turistične destinacije na razpolago, če se želijo postaviti po robu konkurenci.

Nove ideje o trajnostnem razvoju občin in turizma v Nemčiji

Ob koncu projekta Oblikovati prihodnost Alp - povezovati alpske občine, ki so ga izvajali v nemškem delu "Povezanosti v Alpah", so bile 29. novembra 2010 nemške članice in tudi druge zainteresirane občine povabljene na srečanje v Alpski muzej Nemške planinske zveze v Münchnu, kjer so osrednjo pozornost namenile prihodnosti alpskih občin v času demografskih sprememb.

Film o modelih prihodnjega razvoja v alpskem turizmu z udeležbo Omrežja obcin

Kje in kako boste preživeli počitnice leta 2050? Trajnostno mobilno v avstrijskem kraju Werfenweng ali pa v skladu s smernicami sonaravnega razvoja v dolini Grosses Walsertal/A - o tem sta prepričana vsaj Dominik Siegrist in Claudia Pfister iz Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPR), ki sta skupaj z ekipo retororomanske televizije obiskala omenjeni alpski destinaciji in ob tem razmišljala o razvojnih možnostih, izzivih in priložnostih turistične ponudbe.

Olimpijske igre: z narodnogospodarskega vidika nobene koristi

V Švici so ponovno začeli razpravljati o kandidaturi za zimske olimpijske igre 2022. Okoljevarstvene organizacije že opozarjajo pred ekološkimi in ekonomskimi posledicami takega projekta, na švicarskem radiu pa tudi navajajo mnenje Marca Blatterja, nekdanjega izvršilnega direktorja Swiss Olympic, ki pravi, da je zadovoljen, ker se igre leta 2006 niso odvijale v Valaisu. V Torinu so olimpijske igre imele porazen finančni učinek.

Neugodna bilanca za Albertville

Kaj je ostalo od olimpijskih iger v Albertvillu 1992? Negativna stranska učinka sta izguba v višini 42,7 mio. evrov in infrastruktura, ki se bolj ali manj uporablja. Izgubo sta prevzela država in departma Savoja, prva 75 odstotkov, drugi 25 odstotkov, medtem ko Mednarodni olimpijski komite v skladu s pogodbami in dogovori ne more poslovati z izgubo, zato je prejel polovico prihodka iz sponzorskih pogodb in pravic športnih prenosov.

Razvaline v Torinu

Gorska območja - žrtve zimskih olimpijskih iger - Zimske olimpijske igre prinesejo regijam slavo in gospodarski razcvet - za dva tedna. Kar za njimi ostane, so predimenzionirana infrastruktura, dolgovi in nezasedene postelje. Tako lahko povzamemo stanje v Torinu danes, štiri leta po XX. zimskih olimpijskih igrah.

Nov zagon v Andermattu?

Veliki turistični projekti prinašajo delovna mesta - in nove odvisnosti - Z gradnjo turističnega naselja obljublja egiptovski investitor Samih Saviris prebivalcem švicarskega Andermatta delovna mesta, denar in tople postelje. Pa bo svoje obljube tudi lahko izpolnil?

"Goram se moramo prilagoditi"

Zgodba o Laurentu Chappisu (Chambéry/F), arhitektu, ki je v Courchevelu načrtoval prvi smučarski kraj in želel Alpe narediti dostopne za vsakogar. Veliki projekt "anarhitekta" je humanistična vizija gora.

Megaprojekti - denar ali življenje?

Mondeno turistično naselje v švicarskem Andermattu, nova, že druga avtocesta med Ženevo in francoskim Annecyjem, olimpijske igre v Torinu... CIPRA se v novi številki tematske revije Alpe na odru sprašuje, kaj je pravzaprav namen takih megaprojektov: zakaj se sploh gradijo, kdo ima od njih korist, kaj je treba zaradi njihove uresničitve žrtvovati?

Pohodniška pot za Alpsko konvencijo

Goro Košuto, ki leži na slovensko-avstrijski meji, bo odslej mogoče obhoditi po novi krožni poti Alpske konvencije, ki so jo ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije, občin Zell-Sele/A in Tržič/SI ter avstrijskega in slovenskega okoljskega ministrstva uredila planinska društva iz obeh držav.

Alpe na odru št. 94: Megaprojekti: denar ali življenje?

Mednarodni gorski vrh na Južnem Tirolskem

Letošnji mednarodni gorski vrh (International Mountain Summit - IMS) bo gore kot življenjski prostor osvetlil z različnih zornih kotov: gorski športniki bodo pripravili predavanja, v katerih bodo spregovorili o svojih doživetjih v gorskem svetu. Pustolovska doživetja pri plezanju po ledenih in skalnatih previsih bo mogoče spremljati tudi na filmskem platnu.

Konferenca kot priložnost za nove ideje v turizmu

Na konferenci z naslovom Diverzifikacija v turizmu - rešitve in praktični primeri z gorskih območij bodo strokovnjaki na to temo predstavili uspešne primere iz praktičnega vsakdana Švice in sosednjih držav. Predstavniki lokalnih skupnosti in turističnega sektorja bodo tako dobili priložnost za razmislek o lastnem položaju.

Razpis Vie Alpine za podelitev potovalnih štipendij

V okviru Vie Alpine bodo podeljene tri potovalne štipendije v vrednosti 1000 EUR, za katere se lahko potegujete tako, da do 15. novembra 2010 predložite vaše projektne ideje na temo pohodništva. Projekti morajo odražati osebni pogled na Vio Alpino, čezmejno pohodništvo ali katero koli drugo obliko nemotorizirane mobilnosti oziroma teme, pomembne za trajnostni razvoj Alp.

TheAlps - trajnostni turizem v alpskem prostoru?

Pred približno dvema tednoma se je več kot 300 udeležencev, ki delujejo v turizmu v celotnem alpskem loku, srečalo v avstrijskem Innsbrucku, da bi se izreklo za čezmejno sodelovanje na področju turizma. Dogodka so se udeležili tudi ministri alpskih držav, pristojni za turizem, in ob tej priložnosti podpisali tako imenovani Innsbruški manifest.

Olimpijske igre 2018: še en izstop iz odbora

Nemško naravovarstveno združenje (Deutscher Natzurschutzring - DNR) je izstopilo iz strokovne komisije za okolje pri organizacijskem odboru Olimpijskih iger 2018, so sredi septembra na novinarski konferenci sporočili predstavniki DNR. S tem se je DNR pridružil Zvezi za varstvo narave, ki je iz odbora izstopila že lansko leto.

Divjad v snegu

V naravovarstveni organizaciji Mountain Wilderness Švica so za učence od šestega do devetega razreda pripravili didaktični pripomoček Divjad v snegu, ki naj bi ga učenci uporabljali zlasti na zimskošportnih taborih in tako skozi igro postali pozorni na gorski svet kot življenjski prostor, razmere, v katerih živi divjad pozimi, in preprosta pravila vedenja.

Werfenweng na obisku pri prijateljih

Povsem v skladu z vodilom Omrežja občin se je konec julija 15 prebivalcev Werfenwenga podalo na potovanje po Alpah, da bi si na strokovni ravni izmenjali izkušnje z drugimi vzorčnimi alpskimi regijami in tako izkoristili njihovo znanje. Pri treh članicah Omrežja so se udeleženci seznanili s prostorskim načrtovanjem na lokalni ravni in s trajnostnimi inovativnimi ukrepi za razvoj občine, sami pa so predstavili zasnovo sonaravnega razvoja turizma v salzburški občini, ki je v občinah Cogne/I, Saas Fee/CH, Reichenbach/CH in Langenegg/A naletela na veliko zanimanje.

Na gorske vrhove s sredstvi javnega prevoza

Nova brošura za popotnike nudi informacije o možnih pohodnih poteh v masivu Écrins/F in napotke, kako te doseči s sredstvi javnega prevoza. Poleg avtobusnih voznih redov nudi brošura tudi informacije o prenočiščih, trajanju posameznih poti, in poteh, ki so primerne za bolj športne popotnike kot tudi o tistih, ki so primerne za družine.