Iskanje

Drugo poroč ilo o stanju Alp tokrat o razmerah na področ ju alpskih vodnih virov

Drugo poroč ilo o stanju Alp z naslovom Vodna bilanca in upravljanje vodnih virov sta pod predsedovanjem Avstrije in Nemč ije pripravila Stalni sekretariat Alpske konvencije in skupina mednarodnih strokovnjakov, sprejeli pa so ga ministri alpskih držav na X. alpski konferenci marca letos v francoskem Evianu.

Nove publikacije o prometu na območ ju Alp

S pomoč jo Evropske akademije Bolzano (EURAC) in italijanskega ministrstva za okolje so pred kratkim izšle tri nove publikacije, ki prinašajo izsledke najnovejših raziskovalnih pobud na področ ju prometa v gorskih regijah.

Območ je Alp z nevtralnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050

Na X. alpski konferenci v Evianu/F marca 2009 je bil sprejet akcijski nač rt za varstvo podnebja, ki si bo prizadeval za to, da bo alpska regija postala zgleden primer območ ja na področ ju prepreč evanja podnebnih sprememb in prilagajanja le-tem.

Zgledni podnebni ukrepi

Na področ ju odzivanja na podnebne spremembe, je bilo v alpskem prostoru narejenega veliko, vendar pa vsi sprejeti ukrepi nimajo le pozitivnih uč inkov.

Novi program projekta DYNALP: občine v boju za podnebje

S podnebjem kot eno ključnih tem se danes ukvarjajo številni akterji. Žal pa se sprejemajo tudi ukrepi, ki nasprotujejo načelu trajnostnega razvoja in varstvu narave.

Alpe na odru št. 92: V imenu varstva podnebja

CIPRA zahteva intenzivna prizadevanja udeleženk konference v Kopenhagnu

Z Bolzansko resolucijo, ki je bila sestavljena na za četku letošnjega aprila, je CIPRA vlade alpskih držav ter držav skupine G8 pozvala, da se na letošnji decembrski konferenci ZN o spremembi podnebja še posebno zavzeto vklju čijo v razpravo. 15. svetovna konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja v Kopenhagnu bo pomenila nedvomno pospešitev politike prepre čevanja podnebnih sprememb.

Teritorialni vodnik za kakovostnejši prihodnji razvoj nekega izrednega obmo čja

Francoske Severne Alpe so posebno obmo čje, za katero sta zna čilna intenzivna demografska dinamika in gospodarstvo, ki pa danes že ogrožata naravo in okolje.

Prizadevanja 400 evropskih ob čin za varstvo podnebja

400 evropskih mest oziroma ob čin je podpisalo konvencijo županov.

Avstrija iš če podnebju najprijaznejšo ob čino 2009

Avstrijsko Zvezno ministrstvo za življenje, ki pokriva podro čje kmetijstva, gozdarstva, okolja in vodnega gospodarstva, bo tudi letos z razpisom nate čaja v sodelovanju z Zvezo ob čin in vodilnim avstrijskim podjetjem za dobavo elektri čne energije iskalo ob čino, katere ravnanje na podro čju varstva podnebja je v Avstriji najbolj ozaveš čeno.

RiskPlan bo pripomogel k lažjemu obvladovanju tveganj

V okviru projekta AdaptAlp je bilo predstavljeno programsko orodje za analizo naravnih nesre č RiskPlan, ki sta ga izdelala švicarski Zvezni urad za okolje (BAFU) in švicarski Zvezni urad za varstvo prebivalstva (BABS).

Rezultati podnebne konference Trezna glava v topli gredi sedaj tudi na spletu

Predstavitve predavateljev na podnebni konferenci, ki je na začetku letošnjega aprila potekala v Bolzanu v Italiji in jo je organizirala CIPRA v okviru projekta cc.alps, ponujajo konkretne primere izvajanja ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

Alpe v času vetrne energije

Raba vetrne energije je že nekaj časa povsod po svetu v vzponu. Tudi v Alpah lahko vedno pogosteje videvamo vetrnice, ki dobavljajo zeleno elektriko, obenem pa kazijo podobo pokrajine. CIPRA zahteva, da je potrebno temeljito preveriti, če so maloštevilne lokacije na območju Alp kot lokacije za vetrnice glede na njihovo sprejemljivost z ekonomskega, ekološkega in socialnega vidika sploh primerne.

Bolzanska resolucija

"..., izraža velika pricakovanja glede rezultatov petnajste konference pogodbenic okvirne konvencije o klimatskih spremembah Združenih narodov, ki bo potekala decembra 2009 v Kobenhavnu, poziva vlade alpskih držav in vse druge gospodarsko razvite države, da kar najbolj okrepijo prizadevanja, da bo konferenca v Kobenhavnu v luci novih dokazov in potrditev resnosti podnebnih sprememb bistveno pospešila oblikovanje politik za preprecevanje le-teh."

Akcijski načrt za podnebje v Alpah

Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Nova komisija geografov in za geografe

Leta 2008 je bila na mednarodnem geografskem kongresu (IGS) v Tuniziji ustanovljena komisija Mountain Response to Global Chance (kot naslednica Diversity in Mountain Systems), ki se bo tako kot njena predhodnica ukvarjala s posledicami globalnih podnebnih sprememb v gorah.

Evropa poziva k varstvu podnebja, CIPRA zahteva konkretna dejanja

Evropski parlament zahteva odločnejše ukrepanje pri varstvu podnebja in se zato zavzema, da bi morali do leta 2050 doseči ambiciozno zastavljeni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80 odstotkov.

Najhitreje se talijo alpski ledeniki

Podatki Svetovne ledeniške opazovalnice (World Glacier Monitoring Service) za leto 2007 ponovno kažejo na to, česar smo se bali: ledeniki se povsod po svetu nezadržno talijo.

Trezna glava v topli gredi - ravnajmo pametno v času podnebnih sprememb!

CIPRA in Mestna občina Bolzano bosta 2. in 3. aprila 2009 organizirala mednarodno konferenco z naslovom Trezna glava v topli gredi - ravnajmo pametno v času podnebnih sprememb.

Taljenje ledenikov naj bi sedaj upočasnili z - vetrniki

Da bi taljenje ledenikov deloma upočasnili, v praksi ledeniški led že nekaj let prekrivajo s posebnimi folijami. Pred kratkim pa so študentje geografije z Univerze v Mainzu/D začeli poskusno uvajati novo tehnologijo, ki naj bi pripomogla k upočasnitvi procesa taljenja.

Talijo se tudi ledeniki v himalajskem pogorju

Kot so pokazale glaciološke raziskave mednarodne skupine, ki jo vodi Natalie Kehrwald z Ohio State University, so podnebne spremembe občutno prizadele tudi visokogorske ledenike.

-49 ºC: najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji doslej

V mraziščih na Komni je bila po treh letih sistematičnih meritev ponovno izmerjena najnižja temperatura v Sloveniji.

Omrežje občin podpisalo Pakt o podnebju

Ena najpomembnejših točk, o kateri je bilo govora na 36. seji predsedstva Omrežja občin "Povezanost v Alpah" 21. 11. 2008 v italijanskem kraju Eppan, je bil dokument Pakt o podnebju za Alpe kot vzorčno regijo na področju varstva podnebja, ki je nastal na pobudo CIPRE International in v katerem je med drugim zapisano naslednje:

Nemčija v podnebnih spremembah

Nemški Zvezni urad za okolje (UBA) je pred kratkim izdal zbirko publikacij z naslovom "Nemčija v podnebnih spremembah - nujnost prilagajanja", v kateri je zbrano znanje o tveganjih, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Varovanje podnebja na trajnostni način - Zmagovalci natečaja cc.alps so nagrajeni

Arhitekti sanjajo o lesu - Preizkušeni gradbeni material prerašča lastne okvirje

Sodobni gradnji z lesom, ki sega od enodružinskih hiš prek šolskih objektov do naselij ali šestnadstropnih stanovanjskih in pisarniških poslopij, tako rekoč niso postavljene nikakršne omejitve. Vse pomisleke, ki se porajajo zaradi zvočne ali požarne varnosti, statike ali odpornosti tovrstnih hiš, je mogoče z dokazi ovreči. Danes so pri pogovorih o leseni gradnji v ospredju kakovost, zanesljivost stroškov in trajnostni razvoj. Vsaj v Švici je tako.

Energijsko učinkovito vse do alpskih višav - climalp - spodbujanje nizkoenergijskih hiš iz lesa regionalnega izvora

Že Sokrat naj bi dejal, da je v idealni hiši pozimi toplo, poleti pa hladno. Da je to uresničljivo tudi brez uporabe ogrevalnega sistema in klimatskih naprav, dokazuje projekt CIPRE, Mednarodne komisije za varstvo Alp - climalp. Namen projekta je spodbujati najoptimalnejšo energijsko varčno gradnjo in obnavljanje zgradb na območju Alp kot tudi uporabo domačega lesa v gradnji.

KlimaHaus/CasaClima - projekt, vreden posnemanja - Certificiranje stavb na Južnem Tirolskem

Ideja za projekt KlimaHaus/CasaClima je nastala pred šestimi leti v deželnem uradu v Bolzanu. Od tega trenutka dalje je sistem certificiranja v celotni Italiji postal sinonim za energijsko učinkovito gradnjo. Da določena zgradba pridobi znak KlimaHaus, ni odvisno od načina gradnje, temveč od tega, kako nizka je njena poraba ogrevalne energije - ta se ugotavlja na podlagi premišljenega sistema izračunavanja.

čas, da zapolnimo vrzeli v znanju - Energijsko varčna gradnja in obnova zgradb nista mačji kašelj

Zgradili bi lahko veliko več pasivnih in nizkoenergijskih hiš, če bi arhitekti in projektanti le vedeli, kako. Na pomoč jim lahko priskočijo v allgäuskem centru za energijo in okolje eza! (Bavarska/D), ki s svojim vsestranskim izobraževalnim programom širi znanje o optimalni energijski gradnji in obnavljanju.

Nova delovna mesta, velika dodana vrednost in varovano podnebje - Toplotna obnova zgradb

Največkrat ogrevalne energije ne moremo privarčevati pri novogradnjah, jo pa lahko privarčujemo s preudarno izvedeno toplotno obnovo starejših zgradb. V skladu z zahtevami varstva podnebja bo vsekakor potrebno zvišati stopnjo izvedenih sanacij. Stranski učinek omenjenega ukrepa je spodbujanje domačega gospodarstva.