Iskanje
5823 prispevkov, ki ustrezajo kriteriju iskanja
Natečaj CIPRE – šestkrat po 25.000 evrov! Prihodnost v Alpah nagrajuje
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je danes, 14. aprila 2005, v Ljubljani v Sloveniji, Münchnu v Nemčiji, Innsbrucku v Avstriji, v Milanu v Italiji, Grenoblu v Franciji in Bernu v Švici v okviru svojega projekta „Prihodnost v Alpah“ istočasno razpisala nagradni natečaj, na katerem bo podelila šest nagrad, vsakokrat v vrednosti 25.000 evrov - obetajo si jih lahko najboljši projekti, namenjeni uveljavljanju trajnostnega razvoja na območju Alp.
Document
Natečaj CIPRE „Prihodnost v Alpah“: še 30 dni do zaključka roka za prijavo! Šest nagrad v vrednosti 25.000 evrov? Ena je lahko tudi Vaša!
Le še trideset dni bo Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) sprejemala kandidature za vsealpski natečaj „Prihodnost v Alpah“, na katerem bo podelila šest nagrad, vsakokrat v vrednosti kar 25.000 evrov – obetajo si jih lahko najboljši projekti, namenjeni uveljavljanju trajnostnega razvoja na območju Alp.
Document
Trajnostni turizem ALPEN 2005 (Nachhaltiger Tourismus ALPEN 2005)
Projekt »Trajnostni turizem ALPEN 2005« (NAP) je evropski pilotni projekt in ima naslednje cilje: 1 vzpostavitev mreže sodelovanja od Beneluksa do Alp, 2. vključitev načel trajnostnega razvoja v ponudbo počitnic oz. potovanj v Alpah nizozemskih potovalnih agencij in članskih organizacij; 3. ozaveščanje nizozemskih turistov o trajnostnem turizmu. Projekt se izvaja skupaj z vsemi, ki so udeleženi v turistični verigi, ter podpira izvajanje mednarodnih pogodb (Alpska konvencija) in okoljsko politiko nizozemske vlade.
Document
Prihodnost v Alpah: zasnove trajnostne mobilnosti (Zukunft in den Alpen: nachhaltige Mobilitätskonzepte)
Nakazane rešitve za trajnostno mobilnost v turizmu in prostočasnih dejavnostih kot poklicnem prometu in prometu dnevnih migracij. Izvajanje projekta temelji na celostnem pristopu, ki je zasnovan na načelu nudenja ugodnosti. Trije stebri trajnostnega razvoja so temelj te zasnove. Področje turizma in mobilnosti v prostem času: paket ugodnosti za goste, ki pripotujejo z vlakom, in tiste, ki počitnice preživljajo brez avtomobila. Področje poklicnega prometa in prometa dnevnih migracij: paket ugodnosti za domačine, ki ne uporabljajo avtomobila.
Document
Logarska dolina
Leta 1987 je občina ustanovila krajinski parka Logarska dolina, kar pa ni rešilo problemov povezanih s turizmom, saj občinski odlok ni predvidel financiranja delovanja parka. Zato so se domačini dogovorili za razvojne cilje, ustanovili podjetje in pridobili upravljalsko koncesijo od pristojna občine. Razvoj parka, ki daje močan gospodarski pečat širšemu območju že 13 let gradijo na ravnotežju med naravovarstvenimi, socialnimi, gospodarskimi vsebinami in sodelovanju pristojnih organizacij.
Document
Postanek v Langeneggu – v vasi, polni življenja (Stopp in Langenegg – für ein lebendiges Dorf)
Oblikovanje in vzpostavitev prijetnega središča kraja v tesni povezavi s prebivalstvom. Izjava podjetnika: »Vsakodnevno se mimo vasi v enem dnevu zapelje mnogo avtomobilov. Ko bi se jih le nekaj ustavilo in obiskalo naše trgovine!«; gradnja dveh stavb po strogih ekoloških merilih; gradnja športnih igrišč in igrišč za otroke v središču kraja in vzpostavitev energijske poti s sodelovanjem študentov arhitekture Univerze v Innsbrucku in Visoke strokovne šole v Lihtenštajnu.
Document
Samooskrbni center Kempodium (Allgäuer Zentrum für Eigenversorgung)
Kempodium je inovativni center, kjer lahko prebivalci v okviru ljubiteljskih delavnic, tečajev, šolskih projektov, delavnic za otroke, bazarjev, kulturnih prireditev, trgovin z rabljenimi predmeti, individualnega soustvarjanja delujejo na družbenem in kulturnem področju ali se preizkušajo v rokodelskih veščinah ter pri tem odkrivajo in uporabljajo vire iz domače regije. Center spodbuja socialni čut državljanov, socialno komunikacijo, regionalno identiteto in občutek pripadnosti ter tako ustvarja socialni kapital.
Document
Sirarska cesta Bregenzerwald (KäseStrasse Bregenzerwald)
Sirarska cesta (KäseStrasse Bregenzerwald) je društvo, ki združuje kmete z območja Bregenzerwalda, planšarje, gostilničarje, obrtnike in trgovce. Vsi člani in partnerji združenja prispevajo k ohranjanju posebne krajine Bregenzerwalda ter nadaljnjemu razvoju in izboljšanju kakovosti domačih izdelkov. Pri tem je spodbujanje inovativnosti v kmetijstvu, predelavi mleka in trženju ravno tako pomembno kot sodelovanje in ustvarjanje sinergij z drugimi regionalnimi ustanovami.
Document
Umetnost lesene gradnje (Holzbau-Kunst)
Cilj Združenja za kakovostno leseno gradnjo (QG-Holz) je dvigniti lesnopredelovalna podjetja na višjo razvojno stopnjo, razvijati poslovno sodelovanje ter v večji meri spodbuditi trajnostno uporabo lesa kot naravnega vira in s tem skrbeti za ohranitev kulturne krajine. Spodbude za dvig kakovosti in inovativno, sodobno izobraževanje so temeljni deli projekta. Gospodarska dejavnost na področju gozdarstva se je povečala za 20 %, v tesarskih obratih za 60 %, stopnja zaposlenosti se je povečala za 15 %, dvignil se je tudi ugled arhitekture lesene gradnje.
Document
Okoljski mediacijski postopek za obnovo varovalnih gozdov nad krajem Hinterstein (Umweltmediationsverfahren zur Sanierung der Schutzwälder oberhalb der Ortschaft Hinterstein)
Po neuspelih poskusih, da bi izpeljali obnovo varovalnega gozda na območju nad krajem Hinterstein, je bil v okviru mediacijskega postopka izbran doslej edinstven način, kako doseči sodelovanje vseh prizadetih skupin pri sprejemanju odločitev. Na sestankih, ki jih je vodila mediatorka, so sedli za okroglo mizo predstavniki prebivalcev, lovcev, lastnikov zemljišč in organov oblasti ter izdelali zavezujočo pogodbo o paketu rešitev v okviru mediacijskega postopka za varovalni gozd Hinterstein«.
Document
Težave s svetlobo (Die Helle Not)
Projekt Težave s svetlobo ("Die Helle Not") se ukvarja s problemom, s katerim se srečujejo povsod po svetu, a je bil doslej le malo opažen, čeprav so njegove posledice izredno moteče. Gre za vedno hujše onesnaževanje okolja, ki ga povzroča umetna svetloba. Na predlog strokovnjakov, ki preučujejo metulje, so v 60 občinah na Tirolskem za cestno razsvetljavo začeli uporabljati svetilke, ki ne ogrožajo žuželk. Ker so tako prihranili 30-40 odstotkov energije ter istočasno zaščitili nočne metulje, je ta rešitev zadovoljila tako predstavnike gospodarstva kot ekologe.
Document
Regionalni grozd Hartberg (Regionalcluster Hartberg)
Regionalni grozd Hartberg je prvi grozd, ki obsega več območij manjše podeželske regije (67000 prebivalcev ). Njegov cilj je trajnostni razvoj regionalnega gospodarstva, osrednja naloga pa uveljaviti proces trajnostnega razvoja, iz katerega bodo izšli številni projekti, ki nastajajo v povezovanju podjetij, občin in potrošnikov oz. prebivalcev. Osnova za to je v prihodnost usmerjeno vzorno delovanje z vključitvijo nadaljnjih delov prebivalstva.
Document
Zdravju in okolju prijazna oblika prevoza na delo (Gesund und umweltfreundlich zur Arbeit)
Kaj smo ugotovili ob certificiranju po ISO 14001 leta 1998: pri 65 % prevozov na delo z avtomobilom se prav zaradi prevozov na delo porabi okoli 50 % celote energije v podjetju, z ustreznim sistemom upravljanja mobilnosti pa bi bilo mogoče delež prevozov na delo z avtomobilom letno v povprečju zmanjšati na 45 %. Temu ustrezno bi se zmanjšala tudi poraba energije in emisij CO2, in sicer na tretjino celotne porabe podjetja. Kaj smo dosegli: izpolnili smo potrebe po mobilnosti, sprejeli odgovornost do okolja in družbe.
Document
Akcijski načrt za izboljšanje okolja in zdravja Crans-Montana (APUG) (Plan d'action environnement et santé (PAES) Crans-Montana)
Regija Crans-Montana je pri uresničevanju akcijskega načrta za izboljšanje okolja in zdravja prevzela vodilno vlogo na medobčinski ravni za področje mobilnosti in dobrega počutja. Regija - sestavlja jo šest občin, ki se razprostirajo vse od dolinskega dna do visokogorja - izvaja številne projekte, ki naj bi pripomogli k reševanju prometne problematike, a tudi k varovanju zdravja prebivalcev in gostov v nedotaknjenem okolju. Projekti se izvajajo tako, da ne omejujejo uspešnega gospodarjenja ali zadovoljstva vsakega posameznika, da živi oz. se nahaja v regiji.
Document
Alpen retour
Alpen retour se imenuje kampanja Švicarske planinske zveze (SAC) za spodbujanje okolju prijazne mobilnosti. Kampanja je potekala tri leta, njen namen pa je bil preusmeriti motorizirani individualni promet na javni promet pri vseh, ki se odpravljajo v gorski svet. V ta namen je SAC pripravila različne spodbude v obliki posebnih storitev, npr. svetovanje v zvezi z mobilnostjo, spletni portal Alpenonline, tako materialne (alpska vozovnica) kot nematerialne spodbude (npr. razpis natečaja za mlade). Uspehi projekta: milijon kilometrov, ki bi bili sicer prevoženi z osebnimi avtomobili, je bilo opravljenih s sredstvi javnega prometa; v projekt se je vključilo 80 % članov SAC.
Document
Ekološko kmetijstvo s prihodnostjo (Landwirtschaft mit biologischer Zukunft, Agricoltura con un futuro bio)
V občini Budoia so se povezali lokalni proizvajalci ekološko pridelane hrane in šolske kuhinje. Starši, ki so člani italijanskega združenja za ekološko kmetijstvo (AIAB), so opravili izbor izdelkov, skupaj s kmeti so pripravili programe za pridelavo in tako prek celega šolskega leta šolski kuhinji zagotavljali domače izdelke. To je koristilo vsem udeleženim v projektu, saj imajo zdaj kmetje zagotovljeno tržišče z vnaprej izdelanim prodajnim programom, 150 šolarjev pa lahko uživa zajamčeno svežo in zdravo hrano.
Document
Ekološki model Achental (Ökomodell Achental)
Cilj projekta »Ekološki model Achental« je trajno ohraniti raznovrstnost in kakovost zavarovanih območij in ekološko visoko vredne krajine doline Achental. Najpomembnejša področja projekta so varstvo narave, zagotavljanje obstoja kmetij z razdrobljeno zemljiško strukturo in naravi prijazno vrednotenje narave za namene turizma. Razvoj vseh področij je medsebojno skladen, razvoj enega področja pa ugodno vpliva tudi na razvoj ostalih področij. Trajnostni regionalni razvoj poteka na medobčinski in čezmejni ravni ter v sodelovanju z vsemi skupinami državljanov.
