Iskanje

Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!

V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.

Zaskrbljujoče ugotovitve ledeniške karavane 2024

Da se alpski ledenik v Italiji umikajo izjemno hitro, z veliko zaskrbljenostjo ugotavljajo tudi udeleženci letošnje ledeniške karavane 2024, ki jo je v sodelovanju s CIPRO Italija in Italijanskim glaciološkim odborom (Comitato Glaciologico Italiano) organizirala okoljska organizacija Legambiente.

Gradnja cest je podnebna past

Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.

Bitka za alpsko vodo

Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.

Varstvo biotske raznovrstnosti v Alpah

Projekta LiveAlpsNature in AlpsLife, ki ju je CIPRA začela izvajati septembra 2024, sta dva inovativna projekta v okviru programa Interreg. Pomagata varovati biotsko raznovrstnost v Alpah in se spopadati z vse večjimi izzivi, ki jih prinašata podnebna kriza in intenzivni turizem.

Kamnito bogastvo

Delavnice, izleti, umetniške razglednice, podcasti: rezultati projekta CIPRE SteinReich, ki se je osredotočil na suhe kamnite zidove in kamnite gomile, so raznoliki in oprijemljivi.

Stališče: Milano-Cortina 2026: Vse prej kot vzorni projekt

Olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini naj bi bile vzorni projekt za trajnostni razvoj. Že zdaj jasno, da ta pričakovanja niso niti približno izpolnjena, trdi Luigi Casanova, nekdanji dolgoletni član upravnega odbora CIPRE Italija in avtor leta 2022 izdane knjige, ki kritično obravnava zimske olimpijske igre.

Spletni seminarji za mesta in občine

AlpsLife – opazuj globalno, deluj lokalno

Uspešno varstvo biotske raznovrstnosti v Alpah bo v prihodnosti vzdržno samo s spremljanjem in upravljanjem na celotnem območju Alp. To je cilj projekta AlpsLife.

Visoka napetost v Alpah - Kako lahko ustrezno prostorsko načrtovanje preseže konflikt rabe

Prostor v Alpah je omejen in se vse bolj intenzivno uporablja, tudi za proizvodnjo električne energije. Energetski prehod in renaturacija sta pogosto v medsebojnem konfliktu. Kako lahko alpsko prostorsko načrtovanje posreduje med različnimi interesi? Kako lahko obvladuje pritisk rabe na gorske regije in povezuje strokovnjake z ustreznih področij? Ta in druga vprašanja bodo obravnavana na letni konferenci CIPRE 2025.

Trajnostno mobilni na alpskem podeželju

Kako lahko alpsko podeželje postane manj odvisno od prometa osebnih motornih vozil? Odgovore na to vprašanje sta partnerski regiji Allgäu/D in Chartreuse/F iskali v okviru projekta DINAMO, ki sta ga skupaj izvedli CIPRA Nemčija in CIPRA Francija.

Biotska raznovrstnost: Švica glasuje o svoji prihodnosti

22. septembra 2024 bodo švicarski volivci glasovali o državljanski pobudi »Za prihodnost naše narave in pokrajine (Pobuda za biotsko raznovrstnost)«. CIPRA Pobudo podpira.

Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti

Omejitev hitrosti na 100 km/h na avtocestah, zaščita podnebja kot ustavna pravica: to so bile nekatere od zahtev gibanja »Zadnja generacija Avstrije«. V začetku avgusta je skupina napovedala konec podnebnih protestov.

Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru

Zaradi globalnega izziva, ki ga prinašajo podnebne spremembe, in izgube biotske raznovrstnosti postaja koncept na naravi temelječih rešitev (NTR, angl. nature-based solutions – NBS) vse pomembnejši. Nemški Zvezni urad za okolje je zato podjetje ifuplan v vlogi vodilnega projektnega partnerja in CIPRO International pooblastil za pripravo poročila z naslovom Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru. Namen poročila je analizirati potenciale različnih rešitev, ki temeljijo na načelih delovanja naravnih sistemov, pri konkretnih posegih v alpski prostor kakor tudi raziskati mehanizme upravljanja, ki bodo zagotavljali njihovo učinkovito izvajanje. Na podlagi tega bo mogoče preveriti njihovo prenosljivost na druge alpske regije in oblikovati priporočila za uspešno delovanje na tem področju.

Novo življenje za vodotoke

Primeri iz različnih alpskih regij kažejo, zakaj je renaturacija potokov, barij in mokrišč pomembna in kako nam lahko pomaga pri spopadanju s podnebno krizo.

Z JPP do dolin in peš do višin - testno na Orožnovo kočo

Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto in obiskovalcem prijazno in bo morala država še marsikaj izboljšati, ključnega pomena pa je tudi spreminjanje navad ljudi. Individualni motorni promet v poletnih mesecih duši Slovenijo, še posebej priljubljena občutljiva gorska območja. Alternativa temu so prevozi z javnim potniškim prometom (JPP) in dodatnimi javnimi prevozi, ki predvsem poleti v gorskih turističnih območjih omogočajo mobilnost brez lastnega avtomobila. Planinska Zveza Slovenija in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora, hkrati pa naslavljata izzive in težave, ki jih prinaša okolju prijaznejše planinstvo.

Uredba EU o obnovi narave dobila zeleno luč

Večina okoljskih ministrov in ministric EU je 17. junija 2024 potrdila zakonodajo o obnovi narave. Za potrebno večinsko podporo je bil tako rekoč v zadnji minuti ključen pogumen in daljnoviden glas avstrijske okoljske ministrice.

So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?

Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.

Prizorišče AlpskegaTedna 2024 je Nova Gorica

Po dveh desetletjih, odkar je v Kranjski Gori potekal prvi AlpskiTeden, se ta mednarodna prireditev alpskih organizacij vrača v Slovenijo. Dogodek bo potekal med 23. in 25. septembrom 2024.

20.000 podnebju prijaznih kilometrov

Konec junija 2024 se je v Sloveniji zbralo 35 mladih popotnikov in popotnic, ki se dotlej med seboj osebno niso poznali, vsi pa sodelujejo v projektu YOALIN, v okviru katerega se je letos poleti 105 od sicer več kot 2.200 prijavljenih kandidatk in kandidatov odpravilo na podnebju prijazno potovanje po Alpah – z vozovnico Interrail.

Zahteve mladih za kakovostno življenje v Alpah

Varstvo okolja, mobilnost brez avtomobila in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem: to so politične zahteve mladih iz Nemčije, Francije, Slovenije in Lihtenštajna ob koncu projekta CIPRE »Alpski kompas«.

Zdrave Alpe, zdravi ljudje

Kakšna so tveganja in stranski učinki podnebne krize za naše zdravje? Kako lahko najbolje zdravimo simptome? Ta vprašanja obravnava tematska številka Alpe na odru št. 111, ki bo izšla junija 2024.

Podnebne izkušnje iz alpskega prostora

Kakšne občutke v nas sproža podnebna kriza? Sedem posameznikov iz različnih alpskih regij deli svoje izkušnje in razmišljanja.

Kako zdrave so še Alpe?

Vročina, zemeljski plazovi, poplave: Podnebna kriza močno vpliva na alpsko regijo. Hkrati pa alpski prostor s svojimi edinstvenimi naravnimi pokrajinami in različnimi nadmorskimi višinami ponuja izjemne možnosti za zdravje ljudi.

Gore kot terapija

Pohodništvo, alpinizem, plezanje: Marco Battain pravi, da gibanje v gorah ne le izboljšuje naše počutje, ampak ima tudi terapevtski učinek. S tako imenovano gorsko terapijo se ukvarja že desetletja.

Od toplotnih otokov do spužvastih mest

Lokaliziranje toplotnih otokov, ustvarjanje spužvastih mest, obveščanje ljudi in omogočanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev: to so primeri dobrih praks za bolj zdrava mesta in občine v alpskem prostoru.

»Velika večina ljudi si želi prihodnosti.«

Bea Albermann dela kot mlada zdravnica na pediatrični kliniki. Mlada Švicarka je soustanoviteljica organizacije «Health for Future Switzerland» (Zdravje za prihodnost Švice), protestira na svetovnih podnebnih konferencah in motivira druge, da povečajo svoj politični odtis.

Podnebna seniorka

Pia Hollenstein meni, da Švica premalo ukrepa v boju proti vse večjemu tveganju za zdravje, ki ga povzročajo podnebne spremembe. Zato je 73-letnica skupaj z 2.600 rugimi starejšimi podnebnimi aktivisti vložila pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice – in uspela.

»Kolektivno razmišljanje pomeni veliko priložnost«

Če se več pogovarjamo med seboj, ne razmišljamo tako perfekcionistično in se vsem težavam in izzivom ne zoperstavimo sami, se lahko bolje spopadamo tudi s podnebno tesnobo in drugimi psihološkimi učinki podnebne krize, pravi Anna Pribil, okoljska psihologinja in ekološka svetovalka, ki sodeluje v projektu »Psychologists4Future« v Avstriji.

Ko zbolimo zaradi podnebja

Vročinski valovi, onesnaženost zraka in drugi vremenski ekstremi so lahko v alpskih dolinah hujši in trajajo dlje kot v nižinah. Okoljski zdravnik Heinz Fuchsig, ki živi v Innsbrucku v Avstriji, pojasnjuje, zakaj je tako in kaj lahko ljudje in lokalne skupnosti storijo v zvezi s tem.