Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje
V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon podnebju: Kakovost zraka – vpliv na zdravje in podnebje se je odvijal med 6. in 8. marcem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se ga je 47 študentov, sodelovalo pa je kar 13 strokovnjakov z različnih področij, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili kompleksnost izzivov ter iskali poti do bolj odporne in pravične družbe.
Program foruma je ponudil celosten vpogled v povezave med podnebnimi spremembami, kakovostjo zraka in zdravjem. Kot je poudarila Katja Kozjek Mihevc z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), podnebne spremembe v Sloveniji niso več abstrakten pojav, temveč merljiva realnost. Povprečna temperatura se je v zadnjih desetletjih zvišala za več kot 2,5 °C, pri čemer se kopno segreva hitreje kot oceani, zato so spremembe pri nas še izrazitejše. Posebej izstopajo vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, daljša obdobja suše ter hkrati večja verjetnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kakršnaso neurja in poplave. Projekcije kažejo, da se bo segrevanje nadaljevalo, kar bo dodatno povečalo vročinski stres ter vplivalo na razpoložljivost vode in ekosisteme.
Prof. dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo FF UL je izpostavil, da podnebnih sprememb ni mogoče obravnavati ločeno od kakovosti zraka. Onesnažen zrak ostaja eno največjih okoljskih tveganj za zdravje, pomembno pa je razumevanje, da onesnaženost ni odvisna le od količine izpustov, temveč tudi od njihovega širjenja, lokalnih vremenskih razmer in izpostavljenosti prebivalstva.
Majda Pohar, dr. med., spec. higiene z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je poudarila, da varne meje izpostavljenosti praktično ne obstajajo – tudi nizke ravni onesnaženja vplivajo na zdravje, zato vsako zmanjšanje prinaša koristi. Delci PM₂,₅ in drugi onesnaževalci dokazano vplivajo na bolezni dihal, srca in ožilja ter celo na razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Ključno je dolgoročno sistemsko zmanjševanje onesnaženosti ter pravočasno obveščanje prebivalcev.
Predstavljene so bile tudi izkušnje iz Francije in širši evropski kontekst. Pierre Pernot z organizacije Airparif je poudaril, da sta onesnaženost zraka in podnebne spremembe neločljivo povezani – kot »dve plati istega kovanca«, saj imata skupne vire, predvsem promet, ogrevanje, industrijo in rabo energije. Predstavil je sistem spremljanja kakovosti zraka v pariški regiji, ki združuje meritve, modeliranje in napovedovanje ter omogoča celostno razumevanje vplivov na zdravje in okolje.
Quentin Drouet z okoljske organizacije Focus je na primeru pariške regije Île-de-France pokazal, da onesnažen zrak še vedno povzroča tisoče prezgodnjih smrti letno. Kljub temu so z usklajenimi politikami – od omejevanja prometa in spodbujanja aktivne mobilnosti do ozelenjevanja mest in prenove ogrevalnih sistemov – v zadnjem desetletju dosegli občutno zmanjšanje koncentracij delcev. Primer Pariza kaže, da učinkovito upravljanje kakovosti zraka zahteva sodelovanje različnih ravni oblasti ter preplet ukrepov na področju prometa, urbanizma, energetike in javnega zdravja.
Zachery Azdad iz organizacije Transport & Environment je izpostavil promet kot enega ključnih virov onesnaženja ter poudaril pomen celostnih in pravičnih prehodov v trajnostno mobilnost. Opozoril je tudi na pogosto spregledane vire, kot so letališča in pomorski promet, kjer so prebivalci izpostavljeni ultrafinim delcem ter drugim onesnaževalom, kakršniso dušikovi oksidi in – zlasti pri pomorskem prometu – tudi žveplovi oksidi, ki imajo resne zdravstvene posledice. Kljub temu podatki kažejo, da so se emisije v Evropi v zadnjih desetletjih zmanjšale, predvsem zaradi zakonodaje EU in tehnološkega napredka, zlasti v cestnem prometu.
Mag. Tanja Bolte z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je izpostavila, da Slovenija na področju termične obdelave odpadkov še vedno ni samozadostna, saj velik del gorljivih nereciklabilnih odpadkov izvaža v tujino. Predstavila je načrte za vzpostavitev sistema termične obdelave kot dela javne gospodarske službe, kjer bi obdelovali izključno nereciklabilne odpadke ob upoštevanju strogih okoljskih standardov in omejene letne količine. Tak sistem bi po njenem mnenju prispeval k večji samozadostnosti države, zmanjšanju izvoza odpadkov ter hkrati omogočil energetsko izrabo odpadkov kot lokalnega, nizkoogljičnega vira energije.
Prof. dr. Miran Brvar, dr. med., z Medicinske fakultete UL je opozoril na tveganja umeščanja sežigalnic v okolja z neugodnimi geografskimi in meteorološkimi pogoji. Poudaril je, da je Ljubljanska kotlina zaradi slabe prevetrenosti in pogostih temperaturnih inverzij posebej občutljiva, saj se onesnaženje tam lahko zadržuje in kopiči. Ob tem je izpostavil, da so sežigalnice v Evropi pogosto umeščene v bolj prevetrene regije, ter opozoril na pomen premišljenega umeščanja, ki mora upoštevati tako okoljske kot zdravstvene vidike.
Razprava je odprla tudi širša vprašanja energetike in ekonomike. Martin Pigeon z nevladne organizacije Fern s sedežem v Bruslju je opozoril na dileme rabe lesne biomase ter poudaril, da »obnovljivo« ne pomeni nujno tudi podnebju prijazno, saj se emisije ob sežigu sproščajo takoj, njihovo ponovno vezanje pa traja desetletja.
Dr. Jonas Sonnenschein z Umanotere je izpostavil, da stroški neukrepanja dolgoročno presegajo stroške ukrepov ter da zmanjševanje emisij prinaša tudi številne dodatne koristi, kot so boljše zdravje, večja energetska neodvisnost in nova delovna mesta. Ob tem je poudaril pomen pravične porazdelitve stroškov in ukrepov, zlasti za ranljivejše skupine prebivalstva.
Blaž Šmerc z družbe BIOMASA je na primeru daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) predstavil vplive rabe biomase na kakovost zraka ter poudaril, da so ti močno odvisni od načina rabe – sodobni, centralizirani sistemi z nadzorovanimi emisijami so lahko bistveno manj obremenjujoči kot razpršena individualna kurišča, zlasti v zimskem času in v slabo prevetrenih območjih.
Prof. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici je predstavil kako lahko z naprednimi analiznimi metodami, kot je pozitivna matrična faktorizacija (PMF), bolje razumemo vire in učinke delcev v zraku. S tem je mogoče razločiti prispevke posameznih virov onesnaženja in podpreti učinkovite ukrepe za njihovo zmanjševanje. Poudaril je tudi sezonske razlike – zlasti večje vplive v hladnem obdobju – ter pomen razumevanja kemijske sestave delcev za pravilno načrtovanje politik kakovosti zraka in zaščite zdravja prebivalcev.
Zadnji dan foruma pa je bil poudarek na praktičnem delu – merjenju kakovosti zraka na terenu. S pomočjo merilnih postaj, ki omogočajo natančno spremljanje delcev PM₂,₅ in PM₁₀ ter plinov (NO₂, O₃, CO₂), so študenti in strokovnjaki testirali, kako vsakodnevne aktivnosti vplivajo na zunanjo in notranjo kakovost zraka. Preizkušali so učinek prižiganja in ugašanja sveč, uporabe čistil, kadil ter kurjenja suhega, barvanega in mokrega lesa ter zelenega odpada. Meritve so pokazale, da že majhne vsakodnevne aktivnosti lahko bistveno vplivajo na koncentracijo delcev in zdravje prebivalcev. Tomaž Lazar iz podjetja Alfa Proxima je pojasnil, da je tak mikro-monitoring ključnega pomena za razumevanje lokalnih razlik in prepoznavanje “vročih točk” onesnaženja, ki jih običajne merilne postaje pogosto ne zaznajo.
Forum Mikrofon podnebju je pokazal, kako pomemben je dialog med mladimi in strokovnjaki pri iskanju rešitev za kakovost zraka in podnebne spremembe. Predavanja in praktične aktivnosti so udeležencem omogočila celosten vpogled v povezave med emisijami, zdravjem in urbanim okoljem ter predstavila konkretne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti.
Dogodek je bil organiziran v okviru Integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Avtorica fotografij: Natalia Polonskaia