Pogledati čez planke
V okviru projekta Na deželo po delo smo s partnerjema Zvezo podeželske mladine Slovenije in Kiriku, Cooperativa Sociale, izvedli mednarodno izmenjavo: slovenskega udeleženca je gostila italijanska vinogradniška kmetija Bresolin v Asolu, italijanskega udeleženca pa slovenska turistična kmetija pri Martinovih iz Brežic.
Giulio Bonato in Martin Jožef Tomše sta se za izmenjavo odločila zato, ker sta v tej izkušnji videla edinstveno priložnost za učenje. Čeprav Giulio ni imel neposredne, vsakodnevne povezave s kmetovanjem, je ta svet poznal zaradi starih staršev, njihove zgodbe o tem načinu življenja pa so ga vedno zanimale.
Martin Jožef ima drugačno izhodišče, saj je aktivno vpet v družinsko vinogradniško zgodbo.
Izkušnje mladih
Giulia je najbolj presenetila priložnost, da sta iz prve roke izkusila kmečko okolje, tako drugačno od tistega, na katerega je bil vajen.
Najbolj privlačno se mi je zdelo, da je iz prve roke videla praktično upravljanje kmetije, dnevni ritem dejavnosti in predanost, ki jo zahteva vzdrževanje kmetije. Na splošno bi izkušnjo opisal kot poučno in zanimivo: ni bilo le preprosto potovanje, temveč resnična potopitev v drug način življenja in dela.
Povedal je še: “Med bivanjem na kmetiji Martinovi sem imel priložnost sodelovati v dejavnostih, povezanih tako s kmetijstvom kot z oskrbo živali. Pomagal sem tudi streči strankam med obroki, kar mi je omogočilo interakcijo z ljudmi iz drugih držav.”
Martina Jožefa je presenetila izkušnja trgatve grozdja glera, ki ima veliko grozdje, s srednje velikimi jagodami s tanko kožico in bolj redko razporejenimi jagodami po grozdu. Ta vinograd je eden redkih, ki ga potrgajo ročno, saj je na terasah in težje dostopen. Leži na nadmorski višini 620 metrov, ampak vpliv morja pripomore, da še ni prehladno. Samo za primerjavo: na Dolenjskem je najvišja nadmorska višina, na kateri še uspeva vinograd, nekje 400 m. Na kmetiji si je ogledal tudi načrtovane prostore za širitev proizvodnje ter prostorov za degustacije. Zanimivo se mu je zdelo tudi, da namesto herbicida v ekološkem vinogradu uporabljajo peč, v kateri kurijo pelete, potem pa z vročim zrakom uničujejo plevel.
Izpostavil je še: “Govorili smo tudi o obisku Slovenije, saj jo bolj slabo poznajo. Prišel sem do zaključka, da glede na našo majhnost vinograda, ki ga obdelujemo, me v Italiji niso gledali zviška, ampak so spoštovali raznolikost in delili izkušnje iz svoje regije.”
Za Giulia je bila dragocena priložnost vaje angleščine: “imel sem veliko priložnosti za govorjenje, vadbo in posledično izboljšanje svojih komunikacijskih veščin. Bilo je izzivov: nekatere dejavnosti so zahtevale praktične veščine, ki jih še nikoli nisem imel. Lastniki kmetije so imeli spodobno raven znanja angleščine, vendar je bila pri nekaterih opravilih, ki so zahtevala uporabo posebnega orodja, jezikovna ovira nekoliko opazna. Mislim, da sem se teh situacij lotil s prilagajanjem in po potrebi prosil za pomoč. Včasih sem imel občutek, da bi bilo koristno malo več osnovnega znanja, vendar to ni bila nepremostljiva ovira; nasprotno, zaradi tega je bil učni proces še bolj zanimiv.”
Oba udeleženca sta se strinjala, da ju je ta izkušnja veliko naučila: o kmečkem delu, ki zahteva predanost in vztrajnost; naučila pa ju je tudi o njiju samih, o njunih sposobnosti prilagajanja, dela v novem kontekstu in povezovanja z ljudmi iz drugačne kulture.
Izmenjavo je financiral program Evropske unije Erasmus+.
