Zakaj se ne smemo kopati v visokogorskih jezerih?

Ljudje — 27.10.2025
Dijana Čataković Biagi | Katarina Česnik | Katarina Žemlja | CIPRA Slovenija

Daljinska pešpot Via Alpina, ki se vije skozi 8 evropskih držav, s skupno dolžino poti več kot 2000 km postaja vedno bolj priljubljena. Pot prečka tudi Slovenijo in vodi pohodnike mimo štirih (Dvojno jezero, Jezero v Ledvicah in Zeleno jezero) jezer v dolini Triglavskih jezer. V Sloveniji je skupno štirinajst visokogorskih jezer, ki vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. Za območje Triglavskega narodnega parka podatki spremljanja obiska kažejo, da je bilo v letu 2019 kar 3,5 miljona nočitev. Zaradi vse bolj vročih poletij številni obiskovalci zahajajo v višje ležeča območja, prav zato so v zadnjih letih visokogorska jezera v alpskem loku postala priljubljena kulisa za osvežitev in objave na družbenih omrežjih. Čeprav takšne lokacije v naravi vabijo s svojo privlačnostjo in mirom, pa strokovnjaki in naravovarstveniki opozarjajo, da ima kopanje v visokogorskih jezerih resne posledice.

Visokogorska jezera so občutljivi gorski ekosistemi

Visokogorska jezera so občutljiv vodni ekosistem, umeščen v gorsko okolje. V Sloveniji so visokogorska jezera po večini majhna in plitka ter slabo pretočna. Zaradi svoje majhnosti so še posebej občutljiva na podnebne spremembe. Spremenjen padavinski režim, več dežja in manj snega ter vedno manjša količina padavin v poletnih in spomladanskih mesecih negativno vplivajo na nihanje vodostaja. Poleg zmanjšanja vsebnosti raztopljenega kisika v vodi, kar ustvarja dodaten stres za vodne organizme, ki kisik potrebujejo za dihanje, naraščajoče poletne temperature vplivajo tudi na hitrejšo rast alg in cianobakterij, kar pa lahko povzroči cvetenje jezer.


Cvetenje Dvojnega jezera (c) Stane Klemenc

Ker so jezera slabo pretočna, se onesnaževala v njih ne razredčijo in izpirajo, temveč se zadržijo in kopičijo. Zato lahko že minimalen vnos snovi povzroči občutne spremembe v kakovosti vode in posledično negativno vpliva na celoten jezerski ekosistem. Povišani vsebnosti hranil v vodnih telesih pravimo strokovno “evtrofikacija” (iz grščine – “dobro prehranjeno”).

Poudariti je potrebno, da je območje, kjer se nahajajo visokogorska jezera v Sloveniji, pretežno sestavljeno iz apnencev in dolomitov. Zaradi te kamninske sestave je površje razpokano in ima nizko samočistilno sposobnost. To pomeni, da se morebitna onesnaženja v vodi težje razgradijo ali odstranijo s pomočjo naravnih procesov. Voda skozi razpoke namreč hitro odteče pod površje, ne da bi se vmes prečistila. Tam se podzemno pretaka in polni vodonosnike, ki so lahko tudi vir pitne vode v dolini.

Zakaj je kopanje prepovedano?

S kopanjem se v jezero prenašajo mineralna hranila, predvsem fosfati. Vsak kopalec v vodo vnese približno 1 miligram fosfatov, hkrati pa se z njegovega telesa sperejo različne kemične snovi, kot so UV filtri iz sredstev za sončenje, insekticidi iz uporabljenih zaščitnih sredstev (na primer repelenti proti insektom), mila in dišave ter druga sredstva za osebno nego, ki jih skupaj z zdravilnimi učinkovinami obravnavamo kot posebno skupino novodobnih onesnaževal. Ker ta voda odtaka v dolino, lahko te snovi onesnažijo zajem podzemne vode za potrebe oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Tako so pod izvirom Savice, v bližini mostu pri koči pri Savici, zaznali kar 32 spojin novodobnih onesnaževal.

Kopanje pa je tudi po Zakonu o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) v jezerih prepovedano. Prav tako so na jezerih v prvem varstvenem območju prepovedane tudi druge rekreacijske dejavnosti. 

Spoštovanje narave je skupna odgovornost - skrbimo za vodna telesa in pazimo, da s svojim delovanjem ne poslabšamo njihovega ekološkega stanja.

Viri:

  1. Mrak, I., Kotnik, K. (2020). Javna predstavitev celovitega spremljanja obiska v Triglavskem narodnem parku. Dostopno na: www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/79/javna-predstavitev-celovitega-spremljanja-obiska-v-triglavskem-narodnem-parku.html

  2. Brenčič, M., Vidmar, I., Jelovčan, M., Torkar, A., Bračič Železnik, B., Trontelj, J., Roškar, R., Auersperger, P. (2022). Novodobna onesnaževala v vodah Ljubljanske kotline. Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Dostopno na: www.ntf.uni-lj.si/og/wp-content/uploads/sites/3/2024/11/Novodobna-onesnazevala-v-vodah-Ljubljanske-kotline-2022.pdf

  3. Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1),Uradni list RS, št. 52/10, 46,14)
    Dostopen na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5487

  4. CianoSlo, dostopno na: www.ciano.si/ali-lahko-cianobakterije-cvetijo/

Izobraževalni članek je nastal v okviru projeka Via Alpina Youth - walking the change, ki ga financira EU Erasmus+.