Zimske igre se morajo soočiti z realnostjo
Veliki dogodki obljubljajo inovativnost, gospodarski razcvet in globalno prepoznavnost. Danes so te obljube v nasprotju z alpskimi območji, ki jih zaznamujejo podnebne spremembe, odseljevanje in naraščajoči turistični pritisk. Če smo bolj natančni, Milano-Cortina 2026 ni le športni dogodek, ampak eden najobsežnejših programov javnih naložb in infrastrukture, kar jih je kdaj bilo v alpskem prostoru. Njegovi učinki segajo daleč preko obdobja tekmovanj, meni Vanda Bonardo, predsednica CIPRA Italija.
Poleg ikoničnih podob smučarskih prog in medalj obstaja tudi manj slavna podoba gradbišč in snežnih topov: v Cortini se za potrebe zasneževanja iz reke Boite črpa do 98 litrov vode na sekundo. Tehnična podrobnost kot metafora: medtem ko slavimo snežne športe, moramo umetno proizvajati tisto, kar je bilo pravzaprav njihova naravna osnova. Zimske olimpijske igre se morajo soočiti z realnostjo in v času vse krajših zim ponovno premisliti o svojem poslovnem modelu.
Olimpijski model se še naprej predstavlja kot gonilo razvoja, kljub spremembi mišljenja na strani MOK in zavrnitvi alpskih mest, ki gospodarske, ekološke in socialne stroške štejejo za nesprejemljive. Stroški gradbenih del povezani z zimskimi igrami Milano-Cortino znašajo več kot 3,5 milijarde evrov, vključno z organizacijo in s tem povezanimi ukrepi pa okoli šest milijard evrov. Le majhen del teh stroškov je neposredno povezan s tekmovanji; večino predstavlja »zapuščino«, ki je pretežno trajna infrastruktura. Tu se odloča igra: kaj ostane, za koga in po kakšni ceni za že tako krhke ekosisteme in lokalno skupnost?
Neodvisne analize kažejo na pomanjkanje preglednosti, zamude, negotovosti glede stroškov in vplivov na okolje. V zadolženi državi in v obdobju omejenih virov trajnost ne sme biti zgolj slogan, prikladen za dosjeje in slovesnosti. Postati mora operativna, merljiva obveznost, ki usmerja odločitve in je odgovorna državljanom.
Alpe niso le kulisa, temveč laboratorij prihodnosti. Milano-Cortina 2026 je lahko izložba ali prelomnica: med razvojem in omejitvami, med globalnimi trendi in lokalnimi mikrokozmosi, med retoriko dediščine in nujnostjo podnebne in socialne odpornosti. Odločilni izziv se ne odvija le v središču pozornosti, ampak tudi v ozadju: naravni viri, skupnostne pravice in vprašanja o smislu razvojnega modela, ki se danes bolj kot kdaj koli prej sooča z ekološkimi omejitvami gorskih regij, so tu tesno prepleteni med seboj.