Novice
Na deželo po delo
V okviru mednarodnega projekta Na deželo po delo: revitalizacija poklicev evropskega podeželja smo z nizem poglobljenih intervjujev raziskovali potrebe mladih, zaposlenih v kmetijstvu, vinogradništvu, pastirstvu in naravovarstvenem nadzorništvu - tako na podeželju Slovenije kot severne Italije. Namen raziskovanja je bil bolje razumeti izkušnje, potrebe in ovire pri poklicih, ki so ključni za ohranjanje podeželja.
Prenos znanja iz regije štirih držav
Od Karpatov do Alp: sredi septembra 2025 so partnerji_ke projekta Central Mountains obiskali Feldkirch/A. Glavni poudarek obiska je bilo čezmejno sodelovanje na področju turizma, prostorskega načrtovanja in sodelovanja mladih.
Dialog o prostorskem načrtovanju v alpskem prostoru: zbornik letne strokovne konference CIPRA 2025
Kako lahko alpska prostorska ureditev ublaži konflikte med energetsko tranzicijo in obnovo narave? To vprašanje je bilo v središču letne strokovne konference CIPRA 2025 v Salzburgu. V zdaj objavljenih zapiskih konference so povzeti najpomembnejše ugotovitve in priporočila, ki bodo spodbudili nadaljnji proces.
Obnovljivi viri energije: Alpska konvencija je zavezujoča pravna norma
EU želi pospešiti razvoj obnovljivih virov energije. Vendar pa se ta v Alpah ne sme zgoditi na račun občutljivih naravnih območij. CIPRA International je s pravnim ukrepom dosegla dve pomembni pojasnili: Alpska konvencija je kot mednarodno zavezujoča pogodba nadrejena sekundarnemu pravu Evropske unije. Zato je treba njene določbe upoštevati tudi pri izvajanju Direktive o obnovljivih virih energije (RED III).
Alpski lok: pakt med mesti in gorami
Mesta Cuneo, Mondovì in Saluzzo ter območje alpskega loka v pokrajini Cuneo so podpisali medsebojni sporazum o skupni razvojni politiki.
O taljenju starih gotovosti
»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.
V Ljubljani medsektorsko o prostoru, tleh in podnebnih spremembah
Predstavniki ministrstev, občin, razvojnih agencij, javnih, raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov ter nevladnega sektorja so na posvetu Prizadevanja Ljubljane za podnebno odpornost naslovili problematiko trajnostnega upravljanja prostora, pojava mestnega toplotnega otoka in odpečatenja.
Mladi, prostor in podnebje: ustvarjanje odporne prihodnosti se začne danes
Na Študentskem forumu – Mikrofon podnebju: »Odraz podnebnih sprememb v prostoru«, ki se je odvijal med 14. in 16. marcem 2025 na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, smo oživili prostor za opolnomočenje, izmenjavo mnenj, razpravo, mreženje in kritičen razmislek o načrtovanju in rabi prostora v luči prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Dogodek je bil organiziran v okviru Integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na tridnevnem dogoku je sodelovalo 44 študentov in 11 strokovnjakov z različnih področij, ki so odprli pomembna vprašanja povezana s podnebnimi spremembami, trajnostnim urejanjem prostora in pravično energetsko tranzicijo.
Visoka napetost v Alpah
Energetski prehod in renaturacija sta pogosto v medsebojnem konfliktu. Kako lahko alpsko prostorsko načrtovanje posreduje med različnimi interesi? Ta in druga vprašanja so bila obravnavana na letni konferenci CIPRE 2025, ki je potekala 27. februarja 2025 v Salzburgu.
Študentski forum - Mikrofon podnebju: Odraz podnebnih sprememb v prostoru
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Oživiti želimo prostor za opolnomočenje, izmenjavo, mreženje in kritičen razmislek o trenutnih ukrepih, politikah, metodologiji in praksah prehoda na nizkoogljično družbo oz. življenja znotraj planetarnih zmožnosti ter krepiti zavest o moči posameznika in množice pri reševanju podnebnih in ostalih okoljskih izzivov.
Sončni grič, trajnostna kultura sobivanja
Majhna skupnost, ekovas v slovenski Istri, ki ne le govori o trajnosti in regenerativnem načinu življenja, ampak ga tudi iskustveno živi.
Z JPP do dolin in peš do višin - testno na Orožnovo kočo
Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto in obiskovalcem prijazno in bo morala država še marsikaj izboljšati, ključnega pomena pa je tudi spreminjanje navad ljudi. Individualni motorni promet v poletnih mesecih duši Slovenijo, še posebej priljubljena občutljiva gorska območja. Alternativa temu so prevozi z javnim potniškim prometom (JPP) in dodatnimi javnimi prevozi, ki predvsem poleti v gorskih turističnih območjih omogočajo mobilnost brez lastnega avtomobila. Planinska Zveza Slovenija in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora, hkrati pa naslavljata izzive in težave, ki jih prinaša okolju prijaznejše planinstvo.
Od toplotnih otokov do spužvastih mest
Lokaliziranje toplotnih otokov, ustvarjanje spužvastih mest, obveščanje ljudi in omogočanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev: to so primeri dobrih praks za bolj zdrava mesta in občine v alpskem prostoru.
Ko zbolimo zaradi podnebja
Vročinski valovi, onesnaženost zraka in drugi vremenski ekstremi so lahko v alpskih dolinah hujši in trajajo dlje kot v nižinah. Okoljski zdravnik Heinz Fuchsig, ki živi v Innsbrucku v Avstriji, pojasnjuje, zakaj je tako in kaj lahko ljudje in lokalne skupnosti storijo v zvezi s tem.
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Model upravljanja območja Jelovice
Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.
3 regije, 15 minut
Projekt LISTEN, ki se posveča raziskovanju namenske rabe prostora s strani prebivalcev, izvajajo v treh pilotnih regijah v Belgiji, na Švedskem in v Avstriji. CIPRA Lab GmbH sodeluje v okviru projekta s partnerji iz raziskovalne dejavnosti in zainteresiranimi skupinami iz posameznih regij.
Kaj nam je prinesel projekt Planinstvo 4.0?
V zadnjih letih v gorskem svetu zaznavamo številne izzive z vidika trajnostnega upravljanja tega prostora - vse od prometne preobremenjenosti in onesnaževanja, do odlaganja odpadkov, oteženega izvajanja varstva naravne in kulturne dediščine, naravnih nesreč, porasta nesreč v gorah in številne poškodbe planinskih poti in ostale planinske infrastrukture.
Interpretacija narave v trajnostnem turizmu za ohranjanje Jelovice
V mesecu juniju smo se deležniki z območja Jelovice in ostali zainteresirani posamezniki zbrali na Soriški planini ter poskušali videti, slišati in razumeti naravo in gozd ter se naučiti, kako jo na svojevrsten način predstaviti drugim.
Prenos bogastev Jelovice: Delavnica turizma v goznem prostoru
Kako na tako gozdnato bogatem območju, kot je Jelovica, načrtovati trajnostni turizem? Vabljeni, da se nam v četrtek, 8. junija pridružite na delavnici in se seznanite z možnostmi trajnostnega turizma v gozdnem prostoru.
Zimske olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo: trajnostno, a le na papirju
Dobra strategija, slaba izvedba – zimskim olimpijskim igram 2026 grozi finančni in ekološki polom.
Energetske krajine so nezaželene
Nedavno opravljena javnomnenjska anketa v Švici je jasno pokazala, da prebivalci Švice ne odobravajo gradnje objektov za rabo obnovljivih virov v neokrnjenih predelih gorske narave. Za večanje deleža rabe tovrstnih virov so primernejša zemljišča v neposredni bližini smučišč ali obstoječih elektrarn, katerih raba je že danes intenzivna.
Alpska mesta – ključni dejavnik za trajnostni razvoj
V okviru švicarskega predsedovanja Alpski konvenciji je bilo predstavljeno deveto poročilo o stanju Alp z naslovom Alpska mesta, ki raziskuje, kako alpski sistem poselitve ovira ali spodbuja trajnostni razvoj Alp.
Stališče: Alpski načrt moramo pripraviti za vse alpske regije
Bavarski Načrt za Alpe, ki v letu 2022 praznuje petdeseto obletnico obstoja, dokazuje, da je področje prostorskega načrtovanja na območju Alp naravnost predestinirano, da poišče ustrezne rešitve za pereča vprašanja sodobnega časa. Kot opozarjata Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija, v številnih alpskih regijah podobnih načrtovalskih instrumentov ne poznajo, pa bi jih potrebovali bolj kot kdaj koli prej.
Zapiranje tal stopnjuje težave s toploto
Celotna Evropa trenutno trpi zaradi vročinskih valov, vedno več (za)betoniranih površin pa botruje še izdatnejšemu segrevanju okolja. Projekt »Varčujemo z zemljišči« se zavzema za spremembo načina rabe zemljišč in tal. V spremljajočem okvirnem poročilu so povzete trenutne strategije alpskih držav ter predstavljeni primeri dobrih praks in rešitev za alpske občine.
Razprava mladih o rabi tal v dolini Val di Susa/I
Zaradi pomanjkanja zemljišč v italijanski dolini Val di Susa prihaja pri njihovi rabi do konfliktov med lokalnim prebivalstvom in italijansko vlado, ki želi na tem območju uresničiti mednarodni projekt gradnje hitre železnice. – V Val di Susi se je konec maja srečalo devet mladih iz vseh alpskih držav in v okviru projekta Re.sources skupaj z Mladinskim svetom CIPRE razpravljalo prav o problematiki rabe tal.
Vizija: Z zračnim taksijem v palmin vrt na Matterhornu
»Potem ko je drevesna meja dosegla višino 3.800 metrov, se zdaj vrstijo pritožbe, ker drevesa zakrivajo pogled.
Mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij
Leto 2022 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij.
Alpska mesta: Aktivna za podnebje
V okviru projekta »Climate Action in Alpine Towns« devet alpskih mest izvaja podnebne ukrepe na področju prostorskega načrtovanja in soudeležbe občanov.
Iščejo se zgledni primeri gradnje in prenove v Alpah!
Natečaj Constructive Alps/Konstruktivne Alpe letos poteka že šestič zapored, rok za prijavo se izteče 14. januarja 2022. Za mednarodno arhitekturno nagrado se lahko potegujejo zgradbe, ki uspešno prispevajo k doseganju podnebnega cilja ‘ničelne stopnje neto emisij’.