Novice
Letna konferenca CIPRE: kreativnost za periferijo
Letošnja strokovna konferenca CIPRE v ospredje postavlja socialno-ekonomsko obrobje Alp. "Obrobje" zato, ker je prva bolnišnica daleč stran, ker je pošta odprta le v dopoldanskem času, kjer je naravi odmerjeno vedno več in več prostora. Prevladujoča urbanizacija alpskim gorskim območjem, katerih razvojni potenciali so omejeni, tako daje le malo možnosti.
Kako gradimo danes
Prejšnji teden je bila - prvič doslej in prvič v svetu -švicarska nagrada Foster Solar Award podeljena trem plusenergijskim hišam, ki proizvedejo občutno več energije, kot jo potrebujejo za svoje obratovanje. Dva objekta ležita v alpskem prostoru: to sta plusenergijski objekt Cadruvi in Joss v kraju Ruschein in hiša Züst v kraju Grüsch, ki je bila prenovljena v skladu s plusenergijskimi standardi.
Werfenweng na obisku pri prijateljih
Povsem v skladu z vodilom Omrežja občin se je konec julija 15 prebivalcev Werfenwenga podalo na potovanje po Alpah, da bi si na strokovni ravni izmenjali izkušnje z drugimi vzorčnimi alpskimi regijami in tako izkoristili njihovo znanje. Pri treh članicah Omrežja so se udeleženci seznanili s prostorskim načrtovanjem na lokalni ravni in s trajnostnimi inovativnimi ukrepi za razvoj občine, sami pa so predstavili zasnovo sonaravnega razvoja turizma v salzburški občini, ki je v občinah Cogne/I, Saas Fee/CH, Reichenbach/CH in Langenegg/A naletela na veliko zanimanje.
Energijsko učinkovita gradnja: občine, ki dajejo zgled
Zasebna gospodinjstva na območju Alp porabijo okoli 30 odstotkov celotne energije. Od tega odpade daleč največji delež na ogrevanje prostorov, pri čemer se za proizvodnjo toplote pretežno uporabljata kurilno olje in zemeljski plin, kar pa močno obremenjuje bilanco CO2. Istočasno ni mogoče na nobenem drugem področju privarčevati tolikšne količine CO2 kot pri zgradbah.
Druga priložnost za nastanek vzorčnih regij na področju energije in varstva podnebja
Avstrijski sklad za podnebje in energijo je za drugi razpis spodbujevalnega programa za vzorčne regije na področju energije in varstva podnebja namenil 4 mio. evrov. Podeželske regije in aglomeracije v manjših regijah se lahko na razpis prijavijo do 27. oktobra 2010. Regija lahko obsega eno ali več občin, število prebivalcev pa ne sme presegati 60'000. Cilj programa je podpreti vzorčne regije na področju energije in varstva podnebja pri njihovem ustanavljanju in med fazo vzpostavitve.
Mreža za Pireneje: povezovanje za krepitev gospodarstva na gorskem območju
Francoski in španski predstavniki iz sveta politike in uprave so se 10. junija sestali v kraju Saint Gauden/F in razpravljali o prednostih povezovanja in krepitve socialnih področij in gospodarstva v Pirenejih. Prisotni so podprli povezovanje vseh akterjev in območij gorskega masiva. Poleg tega je bila pri številnih prisotnih pozitivno sprejeta pobuda za sprejetje "Agende 21 za Pireneje".
Išče se alpsko mesto leta 2012
Vsa alpska mesta so vabljena, da do 15. decembra 2010 oddajo svoje kandidature za pridobitev naziva Alpsko mesto leta 2012 ali 2013. Naziv od leta 1997 vsako leto prejme eno od alpskih mest, ki se s svojimi ekološkimi, ekonomskimi in socialnokulturnimi prizadevanji posebno zavzema za uresničevanje Alpske konvencije.
Energijske oznake in standardi v alpskih državah na enem mestu
Rezultat delavnice, ki je v okviru projekta Enerbuild (ENERgy Efficiency and Renewable Energies in the BUILDing Sector in the Alpine Space) potekala konec novembra 2009 v italijanskem kraju Bressanone/Brixen, je pregledna brošura o certificiranju energijsko u?inkovitih stavb. Opravljena je bila primerjava, v kateri so se ugotavljale razlike med posameznimi državami na tem podro?ju in raziskovale možnosti za uresni?evanje energijskih oznak na lokalni ravni.
Prometno nedostopna območja na Južnem Tirolskem
Krovna organizacija za varstvo narave in okolja je nedavno na tiskovni konferenci predstavila karto prometno nedostopnih območij na Južnem Tirolskem. S tem je organizacija želela opozoriti na fragmentacijo pokrajine in javnost ozavestiti o pomembnosti prometno nedostopnih območij, tj.območij, kjer ni prometnih struktur.
Odkrivanje skupnih točk
V majhni državi, kot je Lihtenštajn, se ljudje stalno srečujejo. Vsi se nekako poznajo, čeprav ne prav zares. In to se dogaja tudi na področju energijsko varčne gradnje, ali bolje rečeno, se je dogajalo, nekako do oktobra 2009. Takrat je CIPRA, ki s svojim projektom climalp po alpskih deželah širi znanje o energijsko učinkoviti gradnji in prenovi (gl. uokvirjeno besedilo), zbrala lokalno prebivalstvo.
Lokalna reforma v Švici: do trajnostnega razvoja z združevanjem
V švicarskem kantonu Glarus so 1. julija 2010 iz 70 občin nastale tri občine. To je velika priložnost za trajnostni razvoj, kajti procesi združevanja omogočajo spoznanje in tudi premislek o tem, kaj pravzaprav pomeni regionalna kakovost življenja. Gorska kantona Graunbünden in Uri sta že leta 2009 razpravljala o procesih združevanja.
Pomanjkljivosti prostorskega načrtovanja v Švici
Švicarski kantoni svoje naloge na področju prostorskega načrtovanja ne opravljajo zadovoljivo, ugotavlja študija delavnice, ki je tesno povezana z gospodarstvom Avenir Suisse. Obseg poselitvenih površin se povečuje hitreje kot prebivalstvo, zlasti v gorskih kantonih je zaradi tega pokrajina zelo razdrobljena. V nekaterih kantonih se prostorsko načrtovanje izvaja tako pomanjkljivo, da skorajda ni mogoče govoriti o poselitvenem razvoju.
EnerPHit - novi certifikat o doseganju pasivnega standarda pri posodabljanju starih stavb
Uporaba pasivnih komponent pri posodobitvi starih stavb omogoča precejšnje izboljšave, kar zadeva udobje, gospodarnost, zmanjšanje možnosti poškodb na objektih in varstvo podnebja. Pri številnih projektih je bil dosežen tudi cilj zmanjšanja potreb po ogrevanju za okoli 90 odstotkov.
Več sredstev za gorske in ekološke kmete
Kmetijski paket pomlad 2010, ki ga je švicarska vlada sprejela sredi maja 2010, zagotavlja več finančnih sredstev za gorske in ekološke kmete. Kot so sporočili iz Zveznega urada za kmetijstvo, želijo "zagotoviti obdelovanje zemljišč na gorskih območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in tako preprečiti nazadovanje dejavnosti na obdelovalnih površinah in v ekološkem kmetijstvu."
Ko umik postane glavna naloga - Krčenje kot poslanstvo načrtovanja
Þeprav je pošta že dolgo zaprta, vaške trgovine ni več, šolo pa so preselili v bližnje večje središče, številne strukturno šibke regije še vedno stavijo na rast, namesto da bi svoj razvoj začele načrtovati prilagojeno procesom krčenja. Z v prihodnost usmerjenim prostorskim načrtovanjem bi lahko na novo umestile številna vprašanja organiziranja življenja.
Pionirska vloga nekdanje Vzhodne Nemčije pri revitalizaciji mest Zgled prihaja z vzhoda
Število prebivalcev velikih mest po eni strani skokovito narašča, po drugi strani pa se iz mest, kot sta Detroit ali Liverpool, izseljuje vedno več ljudi. Tudi v Alpah so vasi in mesta, ki se krčijo, kjer število prebivalcev upada. Razprava o ukrepih revitalizacije je tam še v povojih. Kako se je mogoče pojava krčenja lotiti v praksi, nam pokaže pogled prek alpskih grebenov.
Zamujena priložnost za francoske Severne Alpe
Na zadnjih sejah nacionalne skupščine so francoski poslanci onemogočili uveljavitev regionalnih prostorskoplanskih načrtov (DTA) na območju francoskih Severnih Alp, saj so iz dokumentov izvzeli pravico do ugovora. 5. člen osnutka novega zakona o okolju (Grenelle II) predvideva izvajanje regionalnih planov za trajnostno prostorsko urejanje in razvoj (DTADD). Ciljem, zastavljeni v omenjenih planih, sicer ni kaj očitati, dejstvo pa je, da jim primanjkuje volje za izvajanje.
Vsealpska nagrada za arhitekturo za trajnostno gradnjo in prenovo stavb
Vlada Kneževine Lihtenštajn je objavila natečajni razpis Konstruktivno, na katerem bo podelila nagrade za arhitekturo, ki temelji na trajnostni gradnji in prenovi stavb. Nagradni sklad znaša 50.000 evrov. Z natečajem želi lihtenštajnska vlada vzpostaviti most, ki bo presegal državne meje in povečal ozaveščenost graditeljev o odgovorni in trajnostni gradnji v celotnem alpskem življenjskem prostoru.
Poti, ki vodijo v srečno obdobje krčenja rasti
Dokler se povečuje materialna blaginja, svet navidezno postaja vse boljši. Koliko pa blaginja stane, se ne sprašuje nihče – do trenutka, ko se sistem zruši. Pokušina za to je trenutna gospodarska in finančna kriza, v kateri so Alpe tako kot številni drugi poraženke, vendar pa bi kot celota lahko navsezadnje sodile k zmagovalcem, če se bodo le spopadle z nekaterimi izzivi.
Južna Tirolska – korak bližje podnebju prijazni deželi
V Bolzanu/I se je s 1. marcem 2010 začelo novo obdobje radikalnih sprememb na področju energije, saj so začela veljati nova merila za zagotavljanje finančnih podpor. Osrednji namen novega sistema je doseči preudarno rabo energije, večjo energijsko učinkovitost in večja uporabo obnovljivih virov energije.
Italija: projekt vzpostavljanja nizkoogljičnih alpskih občin
25. in 26. marca je v Romenu v pokrajini Trento/I potekala mednarodna delavnica z naslovom Nizkoogljične alpske občine. Namen istoimenskega projekta je bil v sodelovanju z različnimi projektnimi partnerji do leta 2012 izoblikovati model vrednotenja za občine, na osnovi katerega bo ocenjeno uresničevanje trajnostnih načel na lokalni ravni s posebnim ozirom na strategijo varstva podnebja.
Nova zvezka o prometu in urejanju prostora iz zbirke compacts tudi na spletu
Od konca februarja so na spletu na voljo analize ukrepov varstva podnebja na področju prometa in urejanja prostora. Na www.cipra.org/sl/cc.alps/rezultati/compacts (de/en) sta objavljeni tudi obe osnovni poročili (compacts), in sicer v nemščini in angleščini.
Potujoča razstava o alpski arhitekturi - Alpe kot bivanjski prostor
15. maja bodo v Meranu/I odprli potujočo razstavo Alpska arhitektura - Alpe kot bivanjski prostor, ki bo nato obiskala vseh osem alpskih držav. Fotografska razstava prikazuje razvoj trajnostnih in inovativnih konceptov bivanja in poselitve, razpetih med pokrajino in poselitvenim prostorom na območju Alp.
Nova zvezka o prometu in urejanju prostora iz zbirke CIPRE compacts objavljena na spletu
Odslej so na spletu objavljene tudi analize sprejetih ukrepov varstva podnebja na področju prometa in urejanja prostora. Na www.cipra.org/sl/cc.alps/rezultati/compacts (sl/de/fr/it/en) sta namreč objavljena oba osnovna dokumenta (CIPRA compacts), ki si ju je mogoče tudi presneti: Promet v času podnebnih sprememb in Urejanje prostora v času podnebnih sprememb.
Daljnogled, ki razdvojuje
O centru za doživljanje narave Bergwelt Karwendel, ki so ga v obliki daljnogleda zgradili na pogorju Karwendel na Bavarskem, se mnenja zelo krešejo. Ali je tako spektakularno spreminjanje narave dopustno, če je njegov namen prav njeno varovanje? Ali narava celo potrebuje tako inscenacijo, da bi lahko preživela? O teh in številnih drugih vprašanjih sta razpravljala Kai Elmauer (Bergwelt Karwendel), eden od pobudnikov projekta, in Rudolf Erlacher (Družba za ekološke raziskave), ki projektu nasprotuje.
Novi turistični megaprojekti kot rešitev za Alpe?
So turistični megaprojekti nosilci upanja za posamezne regije ali kura, ki nese zlata jajca za velike investitorje? Mario Broggi iz Sklada za naravo MAVA išče odgovor na vprašanje, kateri deležniki imajo na koncu koristi, kateri izgubo.
Iznajdba paradiža
Iskanje paradiža v Alpah je sorazmerno nov pojav. Hrepenenje, ki so ga ustvarili imenitni Angleži, ki so v Alpe začeli prihajali v 19. stoletju, pa ni bilo vedno izpolnjeno. Nič hudega, se bo pa gradilo. Na sprehod skozi alpsko arhitekturo nas bo popeljal Köbi Gantenbein, glavni urednik strokovne revije za arhitekturo Hochparterre.
...in zunaj pred oknom igra narave
Dve stoletji opazujemo Alpe od zunaj in kot celoto, jih oblikujemo v skladu z našimi predstavami. Šele s takim zaznavanjem smo se začeli zavedati krhkosti narave in končnosti sveta. Sedaj pa želimo Alpe z istimi sredstvi, s katerimi smo jih spremenili, vrniti v nekdanje idealno stanje. Je to nesmisel?
Gradbeni sektor kot eden od ključev za rešitev podnebne problematike
Obdelano znanje in informacije, ki so bile zbrane v projektu cc.alps, so sedaj na voljo v obliki osnovnih dokumentov za različna tematska področja ("compacts") in jih je mogoče presneti tudi s spletnega naslova www.cipra.org/sl/cc.alps/rezultati/compacts/ . Prvi trije dosjeji obravnavajo področja gradnje in prenove, energije ter varstva narave z vidika podnebnih sprememb na alpski ravni, vsebujejo pa tudi seznam dejavnosti, povezanih z varstvom podnebja in prilagajanjem ba podnebne spremembe, in jih postavljajo na preizkušnjo: opravljena je bila ocena glede izpolnjevanja meril trajnostnega razvoja, pojasnjeni so ciljni konflikti; navedeni so posamezni primeri dobre prakse in vsestransko predstavljeni.
Raziskovalni program: Hiša prihodnosti plus
Konec novembra 2009 je bil objavljen drugi razpis raziskovalnega programa Hiša prihodnosti plus. Rok za prijavo projektov iz Avstrije se bo iztekel 5. marca 2010. Program vsebuje štiri sklope: tehnološka osnova nizko- in ničenergijskih hiše se mora razviti v "plusenergijsko hišo", inovativne tehnologije za področje zgradb morajo iz eksperimentalne faze preiti v fazo serijske izdelave, zagotoviti je treba podporo zglednih vodilnih projektov ter spodbujati prenos strokovnega znanja in mednarodno sodelovanje.