Novice
Nevladne organizacije in ljubitelji narave v Sloveniji opozarjajo: »Narave ne damo!«
Petkovim protestom za podnebno pravičnost so se v Sloveniji pridružili še protesti, ki opozarjajo na sporne člene Zakona o ohranjanju narave ter »proti korona mega zakona«. Ta omejujeta pravice nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu, sodelovanje v pravnih postopkih, javnim institucijam pa podajanje mnenj na okoljevarstvena dovoljenja.
Bistvo trajnosti je skupnost
Dr. Nevenka Bogataj je doktorirala na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Andragoškem centru Slovenije. Poleg rednega dela in koordinacije študijskih krožkov je konceptualizirala tudi več pobud (Centri VŽU, Čezmejni izobraževalni program za mentorje lokalnega razvoja, Temeljno usposabljanje za trajnostni razvoj) in opisala nove ciljne javnosti. Zadnja leta se osredotoča na skupnostno učenje in njegovo povezavo s konceptom trajnosti. Z njo se je pogovarjala Katarina Česnik.
Sobivanje človeka in volka
Volkovi se vračajo v Alpe – o tem, kako zagotoviti uspešno sobivanje med volkom in človekom, bo CIPRA v okviru svojega projekta odprla razpravo z udeleženci na lokalni ravni.
Vsealpska zmešnjava zaradi pesticidov
Manjša in večja mesta v Franciji ne dovolijo več uporabe pesticidov. Avstrija je prepovedala uporabo glifosata. Predstavniki civilne družbe zbirajo podpise za učinkovitejšo zaščito čebel. Prepir, ki se je vnel zaradi pristojnosti, formalnih nepravilnosti in zaščite zdravja.
Čebelokratščina je nova alpska angleščina
V CIPRI smo doslej preizkusili že vrsto novih modelov organiziranosti – prakticirali smo sociokracijo, holokracijo, kolegialno vodenje, agilno samoorganiziranje pa še kaj bi se našlo, a nikoli na zavidljivi ravni. S čebelokracijo pa je naša nevladna organizacija končno odkrila naravno organizacijsko obliko, ki nam je resnično pisana na kožo.
Čebele vedno korak pred nami
Popolna delitev dela, prilagodljivost, sodelovanje. Od čebele se lahko človek marsičesa nauči, čebela od človeka ne prav veliko, je prepričan kmet in avtor knjige Martin Ott.
Opraševalski raji za čebele
Postavitev čebelnjakov, ureditev brežin in gradnja podpornih zidov, zasaditev cvetočih travnikov – občine lahko marsikaj storijo za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Kako se tega lotiti, kažejo izbrani primeri dobre prakse z območja Alp.
Idealno bi bilo, če jih sploh ne bi bilo treba hraniti!
Kdor se ukvarja s čebelami, se vedno nauči kaj novega, je prepričan čebelar Silvestre Klébert. V francoskih Alpah nadaljuje staro družinsko tradicijo vzreje temnih čebel – kljub številnim izzivom, s katerimi se srečuje.
Na poti k podnebno nevtralnim Alpam
Preteklo leto 2019 se bo v zgodovino vpisalo kot leto, v katerem je politika podnebno krizo prvič prepoznala kot resen izziv. Z dokumentom Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 so alpske države predložile podroben instrument za ukrepanje na tem področju – zdaj je čas, da ga začnejo uresničevati.
Kraljica žuželk
Marljivost, solidarnost, čistost. Čebele in njihove družine so ljudem že od nekdaj svetel zgled kreposti. Njihov pomen se od davnih let do danes odraža v naši zgodovini, jeziku in kulturi.
Kritika zaradi nove lovske zakonodaje
Ko so si interesi lovstva in varstva vrst navzkriž: nekatere alpske države in regije pripravljajo novo zakonsko ureditev za področje lova na divje živali, kar pa je že sprožilo številne kritike.
Opraševalci: Nepogrešljivi za kmetijstvo
Kar 80 odstotkov kmetijskih in divjih rastlin je odvisnih od opraševanja žuželk. Ko ohranjamo življenjski prostor čebel in drugih opraševalcev, ne varujemo samo biotske raznovrstnosti, temveč tudi regionalno pridelavo hrane.
Cvetlice – črpališče hrane za čebele
Prisotnost divjih čebel na območju določene občine je dober pokazatelj ohranjenosti tamkajšnje biotske raznovrstnosti, opozarja biolog Timo Kopf. Z njim smo se pogovarjali tudi o štetju čebel in boju proti umiranju žuželk.
Pledoaje za divjo čebelo
Kadar je govor o čebelah, nas večina najprej pomisli na med. A čebelji svet v alpskih državah je občutno več kot le sladek namaz.
Prizadevanja za ohranitev naravnih bogastev
O mokriščih, učnih travnikih in suhih zidovih: krepitev naravne pestrosti je bil cilj petih pilotnih regij, ki so sodelovale pri vsealpskem projektu – ta se je uspešno zaključil marca 2020.
Čebela – majhna, a izredno pomembna
Zadnja številke naše revije Alpe na odru, ki je izšla marca 2020, je posvečena vprašanju, zakaj so med, opraševalci in biotska raznovrstnost tako zelo pomembni za človeka.
Iščejo se primeri dobre prakse na področju trajnostne gradnje
Mednarodna arhitekturna nagrada »Constructive Alps« razpisuje že peti natečaj, za zgledne projekte trajnostne gradnje in prenove v Alpah. Rok za oddajo natečajnega prispevka je 14. marec 2020.
Sobotno leto v Alpah
Oditi na daljši dopust in pri tem storiti še kaj koristnega za lokalno skupnost? Švicarski projekt Alpine Sabbatical ponuja prav to: navdihujoče, smiselno preživljanje prostega časa.
Stališče: Odločen ne smučarskemu cirkusu na ledenikih!
Na Tirolskem želijo zgraditi največje smučišče na ledeniškem območju in to kljub dejstvu, da se ledeniki talijo. Predvidena vzpostavitev povezave med smučiščema v dolinah Pitztal in Ötztal presega zdrav razum, opozarja Kaspar Schuler, sodirektor sekretariata CIPRE International.
Alpinizem uvrščen na seznam svetovne kulturne dediščine človeštva
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je na seznam nesnovne svetovne kulturne dediščine uvrstila alpinizem. Pobudo za vpis na Unescov seznam so dale Francija, Italija in Švica.
Zbirka, ki pripoveduje zgodbe o uspešnem ohranjanju ogrožene pokrajine
CIPRA je popisala primere, ko je ljudem pred uničenjem uspelo rešiti naravne in kulturne pokrajine na območju Alp, in jih objavila v svoji novi zbirki.
Dve državi, en naravni park
Varstvo narave prek meja – italijanski Naravni park Veglia - Devero in švicarski Krajinski park Binntal sta se združila in pridobila status skupnega čezmejnega zavarovanega območja.
Umirajočim ledenikom v slovo
Številni ledeniki v Alpah so zaradi podnebnih sprememb že izginili. Na ta problem so septembra 2019 v Italiji in Švici opozorili s spominskimi slovesnostmi.
Zajodlati Alpe in sanjati o njih
Gozdovi, travniki, gore – ob misli na pokrajino se v našem umu prikažejo slike, a alpska pokrajina je mnogo več kot le predmet opazovanja.
Z množičnim financiranjem do zemljišč
Reševanje zemljišč z nakupom – prav to je namen dveh aktualnih akcij množičnega financiranja v francoskih Alpah.
Glasovi za čebele
Umiranje čebel je ljudi spodbudilo k ukrepanju. O tem priča kar 1,7 mio. podpisov, ki so jih na Bavarskem zbrali za razpis referenduma o ohranitvi biotske raznovrstnosti. Podobno pobudo pripravljajo tudi v švicarskem kantonu Thurgau.
Pokrajina kot predmet pogajanj
Kako odnos do Alp vpliva na naše ravnanje z naravo in naravnimi viri v Alpah? Najnovejša izdaja revije Alpe na odru odpira problematiko našega odnosa do alpske pokrajine.
Za renaturacijo Rena teče naslednji krog
Začela se je druga faza čezmejnega projekta protipoplavne zaščite RHESI Rhein – Erholung und Sicherheit (Ren – rekreacija in varnost).
Zapostavljene čebele samotarke
Na območju Alp živi okoli 700 vrst čebel, a le ena proizvaja med – kaj pa počnejo preostale? V nadaljevanju o tem, zakaj le malo znano, da čebele samotarke ohranjajo biotsko raznovrstnost v naravi in skrbijo za raznolikost hrane, ki jo uživamo.