Novice
Novogradnje bodo morale zaradi varstva podnebja od l. 2020 dalje izpolnjevati strožje pogoje
Od leta 2020 dalje bodo morale novogradnje na območju EU izpolnjevati strožje pogoje glede energijske bilance. Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic EU so namreč prejšnji teden dosegli sporazum, da novogradnje v prihodnje ne smejo več povzročati izpustov toplogrednih plinov, poleg tega bo preostale potrebe po energiji zagotavljal pomemben delež obnovljivih virov energije.
Novogradnje bodo morale zaradi varstva podnebja od l. 2020 dalje izpolnjevati strožje pogoje
Od leta 2020 dalje bodo morale novogradnje na območju EU izpolnjevati strožje pogoje glede energijske bilance. Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic EU so namreč prejšnji teden dosegli sporazum, da novogradnje v prihodnje ne smejo več povzročati izpustov toplogrednih plinov, poleg tega bo preostale potrebe po energiji zagotavljal pomemben delež obnovljivih virov energije.
AlpHouse združuje tradicionalno obrt in energijsko učinkovitost
Prve dni oktobra se je začel nov triletni projekt ALPHouse - energijsko učinkovita prenova tradicionalnih hiš in naselij, ki se izvaja v okviru programa evropskega teritorialnega sodelovanja - območje Alp. Namen projekt je okrepiti konkurenčnost srednjih in malih podjetij, zlasti v obrti, saj bodo ta podjetja usposobljena za visokokakovostno prenovo zgradb, značilnih za alpski prostor.
Prvo poslovno stavbo v standardu MINERGIE-P zgradili v Lihtenštajnu
Konec oktobra so slavnostno odprli novo stavbo Lihtenštajnskega nacionalnega arhiva v Vaduzu/FL, ki je nastala po načrtih vaduškega arhitekturnega biroja Kaundbe in je prvi javni upravni objekt na območju Švice in Lihtenštajna, zgrajen v skladu z zahtevami standarda MINERGIE-P.
Šolska reforma ogrozila obstoj šole v gorskih občinah
Učinke italijanske šolske reforme že občutijo predvsem šole v manjših hribovskih in gorskih občinah. Posledica varčevanja s sredstvi so predvsem kombinirani oddelki, kjer poteka pouk za učence in učenke različne starosti - samo v deželi Piemont je takih razredov 330. V novem šolskem letu bo reforma šole v teh občinah še bolj prizadela, razlog pa je v uvedbi zahtevanega minimalnega števila učencev na šolo, tj. 50 otrok. Þe bodo dejansko zaprli vse šole, ki tega števila ne bodo dosegle, bi to pomenilo, da bodo morali samo v Piemontu po ocenah zapreti 80 šol.
ANEM proti krčenju obsega storitev na gorskih območjih
Predsedstvo francoskega Nacionalnega združenja izvoljenih predstavnikov gorskih območij (ANEM) je 10. septembra 2009 sprejelo tri zahteve za uvedbo digitalne terestrične televizije, javnih poštnih uradov in sklic nacionalnega gorskega sveta (Conseil National de la Montagne).
Južna Tirolska: višji davek na počitniška stanovanja
Južnotirolske občine bodo lahko v prihodnje davek na počitniško stanovanje povišale tudi do 100 %. Ta načelni sklep je deželna vlada sicer že sprejela, treba pa je še spremeniti ustrezni deželni zakon. Kot je pojasnil deželni svetnik za turizem Hans Berger, bo sprememba vključena v enega od naslednjih zakonskih osnutkov.
Za konferenco Mesto in podeželje v dialogu na voljo še nekaj prostih mest
Konferenca bo v štirih alpskih jeziki (de, it, fr, sl) potekala 16. in 17. oktobra v Bad Reichenhallu/D in obravnavala sodelovanje med mestnimi in podeželskimi regijami.
Revue de Géographie alpine: zadnja številka sedaj tudi na spletu
Najnovejša številka multidisciplinarne mednarodne revije Revue de Géographie alpine/Journal of Alpine Research, tokrat s podnaslovom Gorske regije kot referenca za skupno delovanje, si je mogoče prebrati tudi na svetovnem spletu. Tokratna številka med drugim pojasnjuje, v katerih okoliščinah lahko gorske regije postanejo referenca za združevanje na regionalni ravni.
Paralup ali poskus ponovne oživitve kraja
Fundacija Revelli bo 12. septembra 2009 v italijanskem kraju Rittana organizirala konvencijo z naslovom Paralup, poskusni laboratorij za Alpe.
Pogovor z Norbertom Lantschnerjem, direktorjem agencije KlimaHaus/CasaClima iz Bolzana/I "Najčistejša energija je tista, ki je ne potrebujemo"
Bolzanska agencija KlimaHaus/CasaClima je za svoje delovanje na področju varčevanja z energijo prejela eno od sedmih nagrad natečaja, ki ga je CIPRA pripravila v okviru projekta cc.alps. O tem smo se na naši konferenci Trezna glava v topli gredi pogovarjali z direktorjem agencije Norbertom Lantschnerjem.
Podeljena vorarlberška nagrada za lesno gradnjo
V začetku julija 2009 je društvo "vorarlberger holzbau_kunst" (pred tem: Skupnost za kakovostno lesno gradnjo Vorarlberg) že osmič zapored podelilo vorarlberško nagrado za lesno gradnjo.
Mesto in podeželje v dialogu
Izhajajoč iz ugotovitve, da so interesni konflikti in težave pri komuniciranju pogosto ovira za uspešno sodelovanje med mestom in podeželjem, bo društvo Alpsko mesto leta skupaj z Omrežjem občin "Povezanost v Alpah", Stalnim sekretariatom Alpske konvencije in nemškim mestom Bad Reichenhall od 16. do 17. oktobra v Bad Reichenhallu organiziralo mednarodno konferenco z naslovom Mesto in podeželje v dialogu.
V Vidmu stavijo na podnebno hišo
Občina Videm je kot prva v Furlaniji - Julijski krajini uvedla obvezen certifikacijski postopek za podnebju prijazne hiše.
"Diznilandizacija Alp?" ali poveč anje vrednosti pokrajine?
Dejstvo je, da so inscenacije Alp vedno pogostejši pojav, vendar pa s tem povezana vprašanja in odgovornosti še zdavnaj niso pojasnjena. Nova številka revije CIPRE Alpenaodru s podnaslovom Mount Disney se tega pojava loteva z različ nih vidikov.
Pogovor o energijsko učinkovitih zgradbah
Vodja Inštituta za pasivne hiše v Darmstadtu v Nemčiji Wolfgang Feist in direktor bolzanske agencije KlimaDom Norbert Lantschner sta pred kratkim v intervjuju odgovarjala na vprašanja o energijsko učinkoviti gradnji.
Življenje, posvečeno Alpam
Ob svojem 60. rojstnem dnevu bo Werner Bätzing 6. julija 2009 v Erlangnu/D organiziral kolokvij z naslovom Ponarejeni ali naravni habitati -prostor kakovostnega življenja.
Alpe kot bivalni prostor - iskanje zasnov za poselitev
Razstava "Alpe kot bivalni prostor" je pravzaprav iskanje projektov, usmerjenih v razvoj trajnostnih in inovativnih zasnov za poselitev na razpotju med pokrajinskim prostorom in aglomeracijami, upoštevajo pa tudi specifi čne regionalne danosti alpskega prostora.
Teritorialni vodnik za kakovostnejši prihodnji razvoj nekega izrednega obmo čja
Francoske Severne Alpe so posebno obmo čje, za katero sta zna čilna intenzivna demografska dinamika in gospodarstvo, ki pa danes že ogrožata naravo in okolje.
Frankfurt: 13. mednarodni kongres o pasivni hiši
Ve č kot 100 strokovnjakov iz celega sveta se je 17. in 18. aprila v frankfurtskem sejemskem središ ču udeležilo kongresa o pasivni hiši, kjer so v 16 delovnih skupinah poro čali o najnovejših razvojnih usmeritvah, izdelkih in razvojnih trendih v energijsko u činkoviti gradnji.
Letna strokovna konferenca CIPRE 2009 v Lihtenštajnu
Na letni strokovni konferenci, ki bo potekala od 17. do 19. septembra 2009, se bo CIPRA natančneje posvetila logiki rasti. Izhajajoč iz dejstva, da je že dosežen t. i. peak oil, vrhunec črpanja in znanih zalog nafte, naj bi ugotovili, kakšen razvoj turizma in prostorskega razvoja je na območju Alp v prihodnje smiseln.
Rezultati podnebne konference Trezna glava v topli gredi sedaj tudi na spletu
Predstavitve predavateljev na podnebni konferenci, ki je na začetku letošnjega aprila potekala v Bolzanu v Italiji in jo je organizirala CIPRA v okviru projekta cc.alps, ponujajo konkretne primere izvajanja ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
Je umik države iz obrobnih regij ena od danih možnosti?
Švicarski kanton Graubünden je prelomil tabu in začel razmišljati o tem, da v potencialno ekonomsko šibkejše občine ne bo več investiral.
Priznanje za alpsko arhitekturo
Knjiga z naslovom Nova gradnja v Alpah - arhitekturna nagrada 2006, ki jo je izdal Christoph Mayr Fingerle, je bila nagrajena kot ena "najlepših švicarskih knjig v letu 2008".
Nov pogled na naravo
Od izoliranega naravovarstva k ekološkim omrežjem V pristopu k varstvu narave in vrst se v zadnjih letih dogajajo velike spremembe. Ohranjanje redkih habitatov namreč vse bolj nadomešča razumevanje in obravnavanje pokrajine kot celote. Nov pogled na varstvo narave je pripeljal do modela ekoloških omrežij, oziroma do ideje o t.i. ekološkem kontinuumu, ki zavarovanim območjem omogoča "pogled prek svojega plota".
Povezani partnerji povezujejo habitate
Za območje Alp je značilna izjemna biotska raznovrstnost. Da bi jo bilo mogoče ohraniti, Alpska konvencija v protokolu o varstvu narave med drugim zahteva vzpostavitev ekološkega omrežja. Istemu cilju so se zapisale tri pobude, ki so med seboj tesno povezane in delujejo na celotnem območju Alp: projekta Ekološki kontinuum in Econnect ter platforma Alpske konvencije za vzpostavitev ekološke povezanosti.
V Oberengadinu/CH omejili gradnjo počitniških stanovanj
Graubündenska vlada je po treh letih in pol vendarle sprejela pobudo za omejitev gradbenih projektov v počitniške namene.
Najnovejše o ekoloških omrežjih na območju Alp
CIPRA je dopolnila in posodobila svoj spletni dosje o inštrumentih, ki so pomembni za vzpostavitev ekoloških omrežij na območju Alp.
Prostorski razvoj kot družbena naloga?
V Lihtenštajnu na urejanje prostora ne vplivajo le vprašanje konkurenčnosti, ohranjanje zgodovinske pokrajine in podobe krajev ter vključevanje novih prebivalcev, temveč tudi podnebne spremembe in oskrba z energijo.
Novi turistični kompleksi v Alpah v vlogi odrešenikov?
Posebna številka švicarske revije za arhitekturo Hochparterre predstavlja t.i. nove komplekse počitniških hiš v Alpah in poziva h kritičnemu pregledu z vidika pokrajine in politike.