Novice
Uresničevanje trajnostnih ciljev na lokalni ravni
Sprehodi, namenjeni spoznavanju ciljev trajnostnega razvoja, solarne pečice iz kartona, okolju prijazno organizirani glasbeni festival – v okviru projekta CIPRE Alps2030 je sredi avgusta okoli 30 mladih iz Francije, Italije, Lihtenštajna in Slovenije sodelovalo v razpravi o uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG).
Koliko je vredna narava?
Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano. Drevesa, ki skrbijo za ugodno mikroklimo. Alpska pokrajina, ki na nas deluje zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Prve dni julija 2021 je na letni strokovni konferenci CIPRE v italijanskem kraju Biella okoli sto udeležencev in udeleženk iz vseh alpskih držav sodelovalo v razpravi o koristnosti in dragocenosti narave na območju Alp.
Izkoristiti vrline posameznikov in prednosti Alp
Strokovna ekskurzija v slovenske gozdove ali gledališke igre v Lihtenštajnu in Franciji: ob začetku izvajanja projekta Re.sources decembra 2020 so sodelujoči iz različnih alpskih držav predstavili svoje lokalne aktivnosti in si izmenjali izkušnje in znanje o osebnih in alpskih virih.
Alpski sistem podnebnih ciljev - priporočila za slovenski gorski gozd
V okviru projekta GozdNega smo s strokovnjaki pregledali priporočila, ki jih za gorski gozd predvideva Alpski sistem podnebnih ciljev in pripravili smernice njihovo udejanjanje v Sloveniji.
Posvet: Funkcije gozdov z vidika podnebnih sprememb
Posvet, kjer bomo oblikovali priporočila za doseganje ciljev protokola "gorski gozd", prilagojenih slovenskemu prostoru.
Podpis dogovora o upravljanju gozda
Agrarna skupnost vasi Trenta in CIPRA Slovenija sta si segli v roke ...
Napoved: Strokovna ekskurzija v Pahernikove gozdove
Negovan in zdrav gozd je bolj odporen na pričakovane učinke podnebnih sprememb, zato vabljeni vsi obstoječi in bodoči lastniki gozdov, da se spoznate s socialno, ekološko in proizvodno funkcijo gozdov.
Dobrim zamislim se odpirajo nove poti
G. Alojz Lipnik je domačin Solčave, oče štirih otrok, zaposlen na Zavodu za gozdove kot revirni gozdar. Je izredno prodoren mentor študijskih krožkov in pobudnik lokalnega trajnostnega razvoja; dva mandata je Solčavi tudi županoval. Še naprej vztrajno deluje za trajnostni razvoj. Z njim se je pogovarjala Katarina Žakelj.
Napoved: Tečaj nege gozda s poudarjeno socialno funkcijo
Ste lastnik_ca gozda in bi radi pričeli z gozdom upravljati na način, da okrepite socialne funkcije gozda (turizem, zdravje, rekreacija, izobraževanje)? Bi radi razvili dopolnilno dejavnost na kmetiji v povezavi z gozdom? Bi radi postali lastniki gozda, vendar ne veste, kakšno nego je potrebno v gozdu izvajati?
Bistvo trajnosti je skupnost
Dr. Nevenka Bogataj je doktorirala na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Andragoškem centru Slovenije. Poleg rednega dela in koordinacije študijskih krožkov je konceptualizirala tudi več pobud (Centri VŽU, Čezmejni izobraževalni program za mentorje lokalnega razvoja, Temeljno usposabljanje za trajnostni razvoj) in opisala nove ciljne javnosti. Zadnja leta se osredotoča na skupnostno učenje in njegovo povezavo s konceptom trajnosti. Z njo se je pogovarjala Katarina Česnik.
Vsak poseg v gozd mora biti premišljen
Dr. Andrej Verlič je pri JP VOKA SNAGA vodja strokovne službe, ki upravlja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Doktoriral je na temo dejavnikov kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. S Katarino Česnik sta se pogovarjala o vplivu podnebnih sprememb na gozdove, socialnih funkcijah gozda ter prilagojeni negi, ki jo tak gozd potrebuje.
Nega gozda mora biti usmerjena in premišljena
G. Jože Prah je revirni gozdar območja Jatna-Dole. Soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju, organizator in mentor študijskih krožkov, pobudnik številnih prireditev, predavatelj. Snovalec več tematskih poti v Sloveniji, predsednik Kluba oglarjev Slovenije. Avtor številnih publikacij, prejemnik priznanj. Planinski in turistični vodnik ter vodnik Interpret Europe … Z njim se je pogovarjala Katarina Česnik.
Z varovanjem gozdov varujemo tudi doline
Podnebne spremembe so alpski prostor še posebno prizadele, kar ima vidne učinke na gozdove. Katere so strategije, s katerimi se je mogoče postaviti po robu negativnim posledicam takega trenda?
Prejemnik Alpske nagrade za varovalni gozd je Lihtenštajn
Medtem ko je bilo stanje lihtenštajnskih gozdov v šestdesetih letih zaskrbljujoče, pa je lihtenštajnski projekt Integralna sanacija gorskih območij danes prejemnik 11. Alpske nagrade za varovalni gozd Helvetia.
Sajni res, pa je!
Še ena gobarska
Gospodarjenje z gozdovi mora biti trajnostno
Italijanske regije, katerih del ozemlja leži na območju Alp, so se opredelile za trajnostno rabo lesne biomase in v ta namen tudi sklenile dogovor. Ta v praksi še ni zaživel.
Kdo se boji gozda?
Pred kratkim so bile - že osmič zapored - podeljene alpske nagrade za ohranjanje varovalnih gozdov. Med nagrajenci izstopata predvsem dva primera dobre prakse.
Les Gets: pomanjkljiva oskrba s pitno vodo v višjih legah
Pred dobrim desetletjem so morali v obino Les Gets, ki leži v francoskem departmaju Visoka Savoja na 1.200 m. n. v., vodo dovažati s tovornjaki, da so lahko napolnili skorajda prazne vodne cisterne. Domaini in tisoi turistov so bili v tem francoskem gorskem letovišu preskrbljeni vsaj za silo. Zaradi s snežnimi padavinami bogate zime 2012/13 so skrbi, ki jih je takrat povzroilo pomanjkanje vode, deloma utonile v pozabo, a že v naslednjem sušnem obdobju bodo v turistinem kraju vnovi bíli boj za vodo.
„Zagon nam je dala climalp ekskurzija!“
Za gradnjo energijsko učinkovitega večnamenskega objekta so v občini Saint-Jean-d'Arvey uporabili les domačega izvora. V pogovoru z njenim županom, Jean-Claude Moninom, smo izvedeli, da so idejo za gradnjo dobili prav na strokovni ekskurziji po Vorarlbergu, ki jo je organizirala CIPRA.
Stališča CIPRE: Pledoaje za mrtvega medveda
19. februarja ob 9.30 zjutraj so v Puschlavu izvršili smrtno obsodbo medveda. Obtožili so ga, da si je drznil preveč približati ljudem. A verjetno bi si zaslužil, da bi se pri izreku kazni vendarle upoštevale olajševalne okoliščine.
Podeljena alpska nagrada za varovalni gozd
Delovna skupnost alpskih gozdarskih društev je konec januarja podelila alpsko nagrado za varovalni gozd 2012. V nadaljevanju kratek opis nagrajenih projektov.
Gorski gozd čisto od blizu
Že 25 let projekt gorskega gozda ljudem omogoča, da prispevajo k ohranjanju varovalne funkcije gorskega gozda in se seznanijo s tem neznansko zanimivim ekosistemom.
Varovalni gozd potrebuje sodelovanje vseh
če hočemo, da bodo gozdovi prilagojeni podnebnim spremembam in da bodo tudi v prihodnje opravljali varovalno funkcijo, jih je treba na to pripraviti. Ena od možnosti za to so t. i. forumi za gorski gozd, v okviru katerih predstavniki gozdarstva, lovstva in turizma skupaj pripravljajo ustrezne ukrepe. Tu so še medregionalni tečaji na Bavarskem in Tirolskem, ki so namenjeni poglobljeni obravnavi znanja s tega področja.
Skupaj v boju proti podnebnim spremembam
Alpski gozdovi se bodo vplivov podnebnih sprememb lahko ubranili le v primeru združevanja spoznanj in izkušenj z različnih strokovnih področij. Za to pa so potrebne nove oblike sodelovanja in komunikacije.
Odstrela kozoroga ne bo
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je pokrajini Sondrio prepovedal izdajo dovoljenja za odstrel kozoroga. Kaj pa prepoved lova ob nedeljah? O tem bodo glasovali v Piemontu.
S skupnimi močmi za ohranitev gorskih gozdov!
Leto 2011 je mednarodno leto gozdov in evropsko leto prostovoljstva. Obe temi združuje fundacija Bergwaldprojekt (Projekt ohranjanja gorskih gozdov), ki zainteresiranim omogoča, da teden dni preživijo v eni od šestih evropskih držav in sodelujejo pri varovanju, negi in ohranjanju tamkajšnjih gozdov.
Nagrajeno tisočletno sonaravno gospodarjenje z gozdovi
Prejemnik Bindingove nagrade za gozdove 2011 je samostan Einsiedeln. Benediktinska opatija v kantonu Schwyz je z 933 ha gozdov največji zasebni lastnik gozdov v Švici, ki že več kot tisočletje s svojimi gozdovi gospodari trajnostno in sonaravno in je zato lahko za zgled drugim lastnikom gozdov.
Spreminjanje gozdov
Udeleženci seminarja Gozdarstvo in podnebne spremembe - mislimo korak vnaprej! bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, katere so posledice, ki jih segrevanje zemlje prinaša za lesno gospodarstvo, gozdove in njihove funkcije, in katere strategije so potrebne za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozda v kontekstu regionalnega razvoja.
Projekti za varovalne gozdove nagrajeni
Alpsko nagrado za varovalne gozdove 2010 je konec januarja v Churu v Švici prejel avstrijski kraj Blons, član Omrežja občin "Povezanost v Alpah", in sicer za ureditev pešpoti v spomin na žrtve uničujočega plazu v petdesetih letih kot tudi za dokumentacijsko središče (v kategoriji odnosi z javnostmi). Za nagrado so se potegovali kandidati iz celotnega alpskega prostora.
Leto gozdov: akcije v alpskem prostoru
OZN je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov, s čimer želi vzbuditi večjo pozornost javnosti za gozdove. Gre za cilj, ki je zelo pomemben tudi za Alpe, saj kar 40 odstotkov celotnega alpskega območja porašča gozd. Zaradi svojih različnih funkcij so gozdovi nenadomestljivi za človeka in živali; varovalni gozdovi, denimo, varujejo pred naravnimi nesrečami, kot so zemeljski in drugi plazovi ali padanjem kamenja, in pomenijo - življenje.