Novice
Zakladnica alpske kulture
Okoljsko gibanje v iskanju sodelovanja s kulturo – in kako lahko slednja prispeva k trajnostnemu razvoju v Alpah? Konferenca in tradicionalna avgustovska prireditev Ogenj v Alpah sta prvi signal. Dogodka soorganizira CIPRA Švica.
Gibanje coworking zdaj tudi v Alpah
V Bolzanu/I nastaja prvi projekt coworkinga in cohousinga na Južnem Tirolskem. S takimi modeli si nove priložnosti ustvarjajo predvsem v obrobnih alpskih regijah.
Nov začetek za demokratično odločanje: vzponi in padci
Konec marca so se Parižani povezali v gibanje Nuit debout in od takrat dalje se sestajajo vsak večer in svobodno razpravljajo o možnostih za demokratičen, okolju prijaznejši in socialno pravičnejši svet; o čemer v francoskih mestih še sanjajo, pa je v nekaterih alpskih vaseh že postalo realnost.
Sajni res, pa je!
Jodldodldodlduu!
Alpski zrak in volčje mleko
CIPRA International CC je novoustanovljena profitna organizacija, s katero želi CIPRA ustvariti drugi steber v zasebnem sektorju. Storitve alpskega zdravstvenega turizma bodo dopolnjevali inovativni izdelki in estetsko-lepotilni programi.
Rehabilitacija volka s komarjevo pomočjo
Število nezakonitih odstrelov volka se v Alpah povečuje. Da bi tak trend zaustavili, se je CIPRA zavzela za upravljanje ozaveščanja prebivalcev že od zgodnjega otroštva dalje.
Turbulentni časi za francoske Alpe
Politična klima v Alpah se spreminja, tudi v Franciji, a vprašati se je treba, ali te spremembe upoštevajo že obstoječe podnebne spremembe ter izkušnje in dosežke iz zadnjih desetletij?
100 točk za varstvo podnebja
Začel se je novi čezmejni projekt 100max, v katerem bo več kot sto gospodinjstev iz različnih krajev v sedmih alpskih državah v praksi preizkusilo, kaj pomeni podnebju prijazen način življenja. Izvajanje projekta spremlja Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Več prostora kakovostnemu življenju
CIPRA želi v okviru projekta I-LivAlps spodbuditi mlade k prevzemanju odgovornosti za lasten življenjski prostor. Pri prvem dogodku, ki se je v okviru omenjenega projekta odvijal v Schaanu v Lihtenštajnu, so udeleženci iskali odgovore na vprašanje, kako lahko k zagotavljanju kakovostnega življenja na območju Alp prispeva prostorsko planiranje.
Kolesarji v središči zanimanja turistične panoge
Pomlad je pred vrati in za mnoge se bo kmalu začela nova kolesarska sezona. Problematiki kolesarstva so se posvetili tudi avtorji študije, ki so raziskovali, kako bi lahko alpski turistični kraji učinkoviteje izkoriščali potencial kolesarjev - počitniških gostov, in ugotovili, da primeri dobre prakse za to že obstajajo.
»Mojster« za Alpe
Za usklajevanje regionalne dodane vrednosti, upravljanja naravnih nesreč in biotske raznovrstnosti je potrebno široko znanje in posebne upravljavske sposobnosti. To znanje je odslej mogoče pridobiti v okviru trisemestrskega interdisciplinarnega podiplomskega študijskega programa Alpenmaster, z njim pa se odpirajo nove poklicne možnosti.
Alpske občine krepijo udeležbo mladih
Če želijo občine uresničevati politiko, ki bo kakovostno življenje omogočala tudi našim zanamcem, bodo morale nekaj ponuditi tudi mladim. Kako spodbujati in krepiti udeležbo mladih v alpskih občinah, je pokazal projekt YSAM, v Švici pa so v ta namen uvedli nov znak, ki ga lahko pridobijo mladim prijazne občine.
Velikost in teža nista vse
Kaj pomeni biti ženska v najbrž najbolj arhaičnem švicarskem moškem športu, še kako dobro ve Sonia Kälin, zmagovalka v švicarski alpski rokoborbi leta 2012.
Preteklost, prestavljena v sodobnost
Ženske v Idriji izdelujejo čipke že stoletja, pred letom dni pa je študent in mladi podjetnik Matevž Straus malce zaprašeni domači obrti vdahnil novo življenje.
Anahronizem ali spodbujanje priložnosti?
Mreže žensk omogočajo ženskam vzpostavljanje medsebojnih stikov, izmenjavo informacij in izkušenj z enako mislečimi ter spodbujanje njihovega poklicnega napredovanja, pravijo nekateri. Spet drugi, ravno tako prepričani, temu ugovarjajo: mreže, ki moškim preprečujejo dostop, so živ anahronizem, zahteve žensk, da mreže delujejo spodbujevalno za njihovo kariero, pa preživete.
O vlogah in odnosih
Ženske imajo že od nekdaj velik vpliv na alpsko družbo. Da bi lahko s svojimi sposobnostmi prispevale k uresničevanju trajnostne prihodnosti, je treba kritično preučiti vloge žensk in moških ter njihovo odgovornost porazdeliti na novo.
»Največji dosežek je svobodna izbira!«
Različna porazdelitev vlog med ženskami in moškimi je konstrukcija, je prepričana Silvia Hofmann, pooblaščenka za enakost med spoloma v švicarskem kantonu Graubünden. Čustva in potrebe moških in žensk so enaki.
»Ne izberite najlažje poti!«
Kot ustanoviteljica IEDC – Poslovne šole na Bledu velja Danica Purg za eno od pionirk v Sloveniji. Svoj uspeh pripisuje predvsem osebni predanosti in zavzetosti.
Nevidna ženska roka
Ženske se v arhitekturi težje uveljavijo in dosežejo prepoznavnost, poleg tega pa je prav na gorskih območjih večinoma samostojno opravljanje poklica pogosto težko uskladiti z družino.
»Jaz, na vrhu!«
Ženske so imele pri osvajanju alpskih vrhov že od vsega začetka pomembno vlogo – iz ozadja. Številne so se povzpele na gorske vrhove, ker niso želele slediti družbenim konvencijam, drugim je šlo za politično stališče.
Stališče: Spremembe se začnejo v našem srcu
Na letošnji konferenci CIPRE je Claire Simon, direktorica CIPRE International, udeležence pozvala, naj se v večji meri posvetijo ljudem in njihovemu načinu razmišljanja, saj bo to okrepilo naravno in kulturno pestrost Alp.
Prve v navezi
Je vprašanje enakosti spolov v letu 2015 še aktualno? Seveda, pravijo v CIPRI. In tako so 100. številko revije Alpe na odru posvetili prav problematiki enakih možnosti na območju Alp.
Tolmin nagrajen za občinsko politiko
Tolmin je za dosedanja prizadevanja na področju trajnostnega razvoja prejel naziv »Alpsko mesto leta 2016«. Leto 2016 bo v občini Tolmin tako zaznamovano z nadaljevanjem trajnostne politike.
Pozdravljeni, novi prebivalci alpskega prostora!
Prekomerno staranje prebivalstva, upadanje števila rojstev, odseljevanje in rast števila priseljenih: demografske spremembe so prizadele celoten alpski prostor, te pa se v različnih regijah odražajo v različni meri.
Mladi v dialogu o mobilnosti in delu
Osrednja tema prvega alpskega dialoga mladih, za katerega je pobudo dala CIPRA, so bile vizije mladih o trajnostni mobilnosti in novih zaposlitvenih možnostih na območju Alp.
Spodbujanje k spremembam za kakovostno življenje v Alpah
Kaj potrebujemo za kakovostno življenje v Alpah? Katere spremembe na družbeni in politični ravni so za to nujne in kako jih lahko spodbudimo? Odgovore na ta in podobna vprašanja bo ponudila letna strokovna konferenca CIPRE, ki bo potekala 25. in 26. septembra 2015 v Ruggellu v Lihtenštajnu.
Glasovi mladih na Svetovni razstavi
Naj se glas gora sliši po vsem svetu, se glasi moto tedna gorskih območij, ki bo potekal v okviru Svetovne razstave v Milanu. Skupaj s pogumnimi in zagretimi mladimi bo sodelovala tudi CIPRA; na programu bo tudi prav poseben koncert.
Varstvo narave v službi človeka
S pestrostjo narave se povečuje tudi kakovost našega življenja. Na strokovni konferenci, ki jo bo na to temo organiziralo Omrežje občin Povezanost v Alpah, bodo občine izvedele, kako lahko varstvo narave krepi tudi lokalno družbeno mrežo.
Grenoble: drevesa pregnala reklamne panoje
Mestne oblasti v francoskem Grenoblu bodo odstranile okoli 300 reklamnih panojev in na njihovih mestih posadile drevesa. Mesto bo tako postalo bolj zeleno, kar bo pri prebivalcih spodbudilo razvoj ustvarjalnosti in občutek pripadnosti. To je prvi tak primer na evropskih tleh.
Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij
V okviru Dneva Alpske konvencije 2015 je v petek, 29. maja 2015 v Mojstrani potekal tudi posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij s poudarkom na stanju in trendih demografskih sprememb. Razpravljavci so se strinjali, da bi država morala razvoju gorskim in obmejnim območjem nameniti specifično vlogo, prepoznati njihov strateški pomen, npr. nekatera obmejna območja prepoznati kot vstopne točke, ter jih ustrezno podpirati. Gorska območja so lahko specifični trajnostni razvojni model, ki ne temelji na veliki in dragi infrastrukturi, temveč na kulturni krajini in naravi temelječem trajnostnem turizmu. V zadnjem delu posveta so bile predstavljene možnosti vključitve v projekt Planinskih vasi, ki ga vodi Avstrijska planinska zveza, v Sloveniji pa je k njemu pristopila Planinska zveza Slovenije. Miro Eržen iz PZS je predstavil kriterije za vključitev, formalni postopek vključitve novih kandidatov predvsem pa dosedanje aktivnosti Planinske zveze Slovenije pri ugotavljanju možnosti za implementacijo projekta v Sloveniji. Dodatna pojasnila k projektu je podal tudi Roland Kals, ki pri Avstrijski planinski zvezi skrbi za koordinacijo projekta. Svoje izkušnje kot Planinska vas je predstavil župan občine Sela z avstrijske Koroške, ki je poudaril pomen pristopa k temu projektu, kot proces usmerjenega oblikovanja in razvoja turizma v gorskih območjih. Podobno je poudaril Peter Angermann iz Mallnitza. Kot pozitivno pa je vlogo projekta ocenil predsednik Avstrijske planinske zveze za Koroško Joachim Gfreiner. Več najdete v pripetih datotekah.