Novice
Varstvo alpskih regij v Salzburgu se bo nadaljevalo
Konec februarja so v salzburškem deželnem parlamentu razpravljali o spremembi zakona o varstvu narave, pri čemer je šlo za podrobnejšo opredelitev pojmov "alpska ledina" in "alpske regije" v zakonskem besedilu. Okoljevarstvene organizacije so v odprtem pismu pozvale deželno vlado, naj ne odpravi varstva alpske regije.
Živeti z gozdnim požarom
Gozdni požar, ki je poleti 2003 izbruhnil na območju Leuka v švicarskem kantonu Valais, je pokazal, da se je po tej naravni nesreči v primerjavi s prej neokrnjenim gozdom njegova biotska raznovrstnost občutno povečala, saj je hitra ponovna naselitev rastlin in živali že v treh do petih letih po tem dogodku v vseh višinskih pasovih pestrost gozda še obogatila.
Alpska nagrada za varovalni gozd 2009
Delovna skupnost alpskih gozdarskih združenj (ARGE Alpenländischer Forstvereine) je konec januarja v nemškem Bad Tölzu podelila alpsko nagrado za varovalni gozd 2009. Nagrada se podeljuje zglednim projektom, ki prispevajo k ohranjanju in izboljšanju stanja v alpskih gorskih gozdovih kot tudi k ozaveščanju prebivalcev o pomenu varovalnih gozdov. Nagrade so bile podeljene v štirih kategorijah.
Prihodnost risov v Sloveniji in Evropi
V Poljčah je od 3. do 5. februarja 2010 potekala mednarodna delavnica o prihodnosti upravljanja z ogroženimi populacijami evrazijskega risa v Evropi. Evrazijski ris je ogrožena živalska vrsta in je zavarovan na evropski ravni. Zaradi vplivov človeka je v Sloveniji izumrl leta 1908, leta 1973 pa so ga ponovno naselili. Kljub začetnem uspehu in bliskoviti rasti je populacija v zadnjih 10-15 letih začela močno upadati, tako da danes risu ponovno grozi izumrtje.
Nova publikacija: novi modeli varstva narave in kulturne pokrajine v avstrijskih naravnih parkih
Nova publikacija opozarja na pomen, ki ga imajo naravni parki za varstvo narave in kulturne pokrajine, ter prikazuje različne možnosti za uresničevanje trajnostnih ukrepov v njih.
Nagrada za kulturno pokrajino leta 2010
Mreža za podeželje je v sklopu mednarodnega leta biotske raznovrstnosti v Avstriji razpisala nagrado za kulturno pokrajino leta 2010. Za nagrado se lahko potegujejo obdelovalna območja ali posamezne projekti, ki prikazujejo pomen kulturne pokrajine za biotsko raznovrstnost. Kandidirati je mogoče v petih kategorijah z različnimi vsebinskimi poudarki: Vizije 2020, Skupne pobude, Kmetijstvo/gozdarstvo, Turizem in izobraževanje.
Narava brez meja: nova brošura za boljše razumevanje ekoloških omrežij
Kaj je ekološko omrežje? Kako ga lahko vzpostavimo? Kdo so deležniki pri njegovi vzpostavitvi? Kakšna je njihova vloga? Odgovore na ta in podobna vprašanja prinaša nova brošura o ekoloških omrežjih v Alpah z naslovom Narava brez meja: ekološka omrežja za večjo biotsko raznovrstnost v Alpah.
Omejitve pri nameščanju fotovoltaičnih sistemov na nezazidana zemljišča
Italijansko gibanje, ki si prizadeva za zaustavitev izrabe prostora in obremenitev pokrajine, je začelo izvajati kampanjo, s katero želi omejiti širjenje namestitve fotovoltaičnih sistemov na kmetijskih in nezazidanih zemljiščih. Ti sistemi so v Italiji, za katero je značilna velika osončenost, v velikem razcvetu, razvoj pa še spodbujajo finančne podpore.
Pritiski na izrabo visokogorskega prostora vedno večji
Možnosti preprečevanja načrtovanja in odobritve projektov v občutljivem visokogorskem prostoru so se leta 2009 še naprej zmanjševale. Avstrijska planinska zveza (OeAV) je zato javno opozorila na uničevanje virov alpske pokrajine in virov sprostitve in prostega časa, zahteva pa tudi vzpostavitev okvirnih pogojev, ki bodo zagotavljali uravnoteženost urejanja alpskega prostora, saj bo to preprečevalo nadaljnjo izgubo vrednosti značilne podobe alpske pokrajine.
Povezano strokovno znanje za alpsko ekološko omrežje
Z dolgoročnim ciljem, tj. ustanoviti vsealpsko ekološko omrežje, je Iniciativa za ekološki kontinuum v ustanovila t. i. ustvarjalno skupino (think tank), v kateri je zbrala mednarodne strokovnjake iz znanosti in prakse. Skupina ponuja okvir za razvijanje novih projektov povezovanja življenjskih prostorov rastlin in živali, ter za dopolnjevanje in nadaljevanje izvajanja že obstoječih dejavnosti (npr. projekta ECONNECT).
Kakšen je odnos do živil iz evropskih gorskih regij
Tako se glasi vprašanje, s katerim se je ukvarjal projekt EuroMarc, ki je potekal od februarja 2007 do letošnjega januarja, pred kratkim pa so njegovi izvajalci javnosti predstavili njegove rezultate. V šestih evropskih državah (Avstrija, Francija, Norveška, Romunija, Slovenija in Škotska) je deset delovnih skupin opravilo anketo med potrošniki, trgovci in posameznimi deležniki lokalnih pobud. Glavni cilj projekta je ohraniti biotsko raznovrstnost gorskih regij z učinkovitejšim ustvarjanjem vrednosti domačih živil.
Na natečajih za biotsko raznovrstnost lahko sodelujejo fotografi in kmetovalci
Mednarodna organizacija Prijatelji narave je fotografe iz vseh držav sveta povabila k sodelovanju na natečaju, ki ga posveča biotski raznovrstnosti. Udeleženci lahko s svojimi deli (v digitalni obliki) kandidirajo v naslednjih kategorijah: biotska raznovrstnost v okolici koč organizacije Prijatelji narave, vzdolž posameznih etap Nature, biotska raznovrstnost v pokrajini leta in na območju krajev, ki imajo naziv "alpski biseri" (Alpine Pearls). Za vsako kategorijo lahko pošljejo največ štiri fotografije.
Pogostejše in silovitejše poplave v Alpah kot posledica podnebnih sprememb
Kot so pred kratkim potrdili raziskovalci torinske politehnične univerze v članku, ki so ga objavili v časopisu Geophysical Research Letters, so posledica globalnega segrevanja tudi pogostejše in silovitejše poplave v gorskem svetu. Preučili so podatke o odtekanju vode iz 27 opazovalnih postaj v švicarskih Alpah in izračunali,v kolikšni meri je tveganje poplav povezano s temperaturo, padavinami in nadmorsko višino.
Začelo se je mednarodno leto biotske raznovrstnosti
Združeni narodi so leto 2010 razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti, da bi se ljudje v večji meri začeli zavedati pomena, zlasti pa izgube biotske raznovrstnosti na lokalni, regionalni in državni ravni. Na temo biotske raznovrstnosti in pestrosti življenja oz. življenjskega prostora bodo tudi na celotnem območju Alp organizirane številne kampanje in prireditve.
Katedra za energijsko učinkovitost v Vorarlbergu
Na Visoki strokovni šoli Vorarlberg v avstrijskem Dornbirnu bodo leta 2010 odprli katedro za energijsko učinkovitost, ki bo del študijske smeri mehatronike. Naloga nove katedre bo organizacija šolanja in nadaljnjega izobraževanja, ki bo mednarodno zasnovano in bo usmerjeno k obstoječim potrebam, dolgoročno pa gre za vzpostavitev študija energetske tehnologije in menedžmenta na Visoki strokovni šoli Vorarlberg.
Prvič podeljena nagrada EUREGIO za okolje
Med 77 kandidati iz dežel Trentino/I, Južna Tirolska/I in Tirolska/A je južnotirolsko krovno združenje za varstvo narave in okolja v kategoriji Pravne osebe v Innsbrucku/A zasedla drugo mesto. Okoljska organizacija je prejela nagrado za projekt spremljanja biotske raznovrstnosti na območjih na Južnem Tirolskem, ki niso prometno dostopni.
Daljnogled, ki razdvojuje
O centru za doživljanje narave Bergwelt Karwendel, ki so ga v obliki daljnogleda zgradili na pogorju Karwendel na Bavarskem, se mnenja zelo krešejo. Ali je tako spektakularno spreminjanje narave dopustno, če je njegov namen prav njeno varovanje? Ali narava celo potrebuje tako inscenacijo, da bi lahko preživela? O teh in številnih drugih vprašanjih sta razpravljala Kai Elmauer (Bergwelt Karwendel), eden od pobudnikov projekta, in Rudolf Erlacher (Družba za ekološke raziskave), ki projektu nasprotuje.
Megalomanija namesto strahu pred višino
Enkraten svet dolomitskih gora ogroža več velikih projektov. Gradnja vse spektakularnejših gorskih železnic zahteva novo cestno infrastrukturo, vedno več turističnih postelj in drugih futurističnih atrakcij, ki naj bi skrbele, da so postelje zasedene. Dejanska žrtev omenjenega dogajanja pa je funkcionalnost tovrstnih projektov.
Transalpin - novo učilo in interaktivna igra obenem
Z igro Transalpin naj bi mladi pobliže spoznali medsebojne vplive oz. razmerja, ki vladajo med področji, kot so promet, gospodarstvo in turizem, ter njihov vpliv na alpsko okolje.
Novo iz fundacije SAVE
Ob podnebni konferenci v Koebenhavnu na Danskem je fundacija SAVE skupaj z organizacijami, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in biotsko raznovrstnostjo v kmetijstvu, izdala dokument z naslovom Raznovrstnost kot strategija prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe. Ta za poglavitno nalogo postavlja upoštevanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in to kot strategijo prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu.
Švica: neuspešno varstvo Alp
Švicarski parlament prejšnji petek ni ratificiral izvedbenih protokolov Alpske konvencije in s tem zavrnil njeno izvajanje. Sprejem državnega sklepa iz leta 2001 je parlament prestavil na poznejši čas. Nasprotniki so mnenja, da so protokoli za Švico preveč radikalni, saj enostransko vrednotijo tematike varstva okolja in premalo upoštevajo ekonomske dejavnike. Taka odločitev je pri okoljskem ministru Moritzu Leuenbergerju, članih sveta, v organizacijah na gorskih območjih in nevladnih organizacijah naletela na precejšnjo kritiko.
Club Arc Alpin zavzel stališče o podnebnih spremembah, širjenju plezalnih poti in vožnjah motornih vozil v naravnem okolju
12. septembra je v Innsbrucku potekala skupščina članov Club Arc Alpin (CAA), na kateri so bila izoblikovane politične zahteve glede podnebnih sprememb ter sprejeti dokumenti s stališči glede plezalnih poti in voženj z motornimi vozili v naravnem okolju.
Izšla nova številka revije Eco.mont
Izšla je nova številka revije eco.mont - Journal on Protected Mountain Areas Research, ki tokrat vsebuje znanstvene prispevke z evropskih gorskih območij in Himalaje o različni problematiki, kot so amfibije, monitoring obiskovalcev, upravljanje informacij, uporaba virov in zaznavanje spreminjanja biotske raznovrstnosti.
Sejem NATUR - petič zapored
5. sejem NATUR Biotska raznovrstnost - naša prihodnost, ki vključuje festival in kongres, bo od 11. do 14. februarja 2010 v Baslu v Švici. S 40.000 obiskovalci je sejem postal vodilni švicarski forum za vse, ki želijo živeti in trošiti v skladu s trajnostnimi načeli.
Se bo z motornimi vozili mogoče že kmalu voziti vsepovsod?
Vožnja motornih vozil zunaj označenih javnih državnih, departmajskih in občinskih cest je v Franciji prepovedana, to pa se bo sedaj spremenilo z novim predlogom zakona.
Zavarovana območja v slovenskih Alpah
Pred kratkim je v nemškem jeziku izšla publikacija, ki obravnava problematiko zavarovanih območij v Sloveniji. Vprašanja, kot so, kje in kako v Sloveniji varujejo naravo, in konflikti, ki pri tem nastajajo, so večinoma še neraziskani.
Gradbeni sektor kot eden od ključev za rešitev podnebne problematike
Obdelano znanje in informacije, ki so bile zbrane v projektu cc.alps, so sedaj na voljo v obliki osnovnih dokumentov za različna tematska področja ("compacts") in jih je mogoče presneti tudi s spletnega naslova www.cipra.org/sl/cc.alps/rezultati/compacts/ . Prvi trije dosjeji obravnavajo področja gradnje in prenove, energije ter varstva narave z vidika podnebnih sprememb na alpski ravni, vsebujejo pa tudi seznam dejavnosti, povezanih z varstvom podnebja in prilagajanjem ba podnebne spremembe, in jih postavljajo na preizkušnjo: opravljena je bila ocena glede izpolnjevanja meril trajnostnega razvoja, pojasnjeni so ciljni konflikti; navedeni so posamezni primeri dobre prakse in vsestransko predstavljeni.
Zgledno ravnanje Graubündna na področju varstva narave
Bindingov sklad, neprofitna fundacija s sedežem v Lihtenštajnu, je na začetku novembra v Vaduzu/FL podelila letošnje nagrade za "zgledne dosežke" na področju narave in okolja. Mlekarna Andeer in Center da Capricorns, oba iz Graubündna, sta si razdelila nagrado v višini 10.000 CHF, medtem ko je glavno nagrado prejela Paula Ghillani, nekdanja direktorica združenja Max Havelaar za njen boj proti izkoriščanju narave in za trajnostno vodenje podjetja.
Zveza za varstvo narave se bori za tirolski Lech
Þezmejna zveza za varstvo narave je pri Evropski komisiji v Bruslju vložila pritožbo zaradi projekta Avstrijskih železnic (ÖBB), ki namerava strugo treh izvirnih potokov Lecha preusmeriti v jezero Spullersee. Po lastnih navedbah izvajajo Avstrijske železnice omenjeni projekt zaradi dodatne proizvodnje čiste in obnovljive energije, kar bi zagotavljalo razvoj železniškega omrežja.
Ekstremne podnebne razmere vplivajo na širjenje drevesnih vrst
V nedavno objavljeni študiji so znanstveniki Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL) v sodelovanju s skupino mednarodnih raziskovalcev dokazali, da ni le višja povprečna temperatura v posameznih regijah razlog, da nekatere drevesne vrste izginjajo, temveč tudi ekstremne podnebne razmere.