Novice
Reko povezujejo ljudi
Univerza, dva urada, dva raziskovalna centra, regijska pisarna, dve okoljski organizaciji – partnerji projekta Spare, ki se med seboj zelo razlikujejo in prihajajo iz različnih alpskih držav, skupaj predstavljajo načine, kako izboljšati upravljanje vodotokov ter pri tem premostiti administrativne, kulturne in strokovne meje.
Prireditev podprla sonaravno upravljanje Alpske Rena
CIPRA Lihtenštajn. Izvajanje načrtov za ukrotitev največje reke hudourniškega značaja na območju Evrope se je začelo že pred približno dvema stoletjema. Danes je Alpski Ren kanalizirani vodotok. Vzporedno ob njegovi strugi so se ohranili posamezni odseki z ostanki poplavnih gozdov in večinoma intenzivno izkoriščena kulturna pokrajina.
Dialog kljub konfliktu
Konflikti še ne pomenijo konec dialoga, marsikdaj so šele njegov začetek. Kako je mogoče oblikovati dialog v konfliktu, kaže primer varstva pred visokimi vodami, ki ga v praksi izvajajo v Dolini Spodnjega Inna v Avstriji.
V čigavi lasti so gorska jezera?
Zaradi vedno številnejših zahtev po rabi Bohinjskega jezera, ki leži na območju Triglavskega narodnega parka v Sloveniji, je bohinjska občina uvedla pristojbino za uporabo vstopno-izstopnih točk, ki jo morajo plačati vsi, ki želijo na Bohinjskem jezeru izvajati vodnošportne aktivnosti. Tako opevana idiličnost gorskih jezer pa je skaljena tudi drugod po Alpah.
Prepiri okoli naravnega bisera
Projekt gradnje hotela na ob jezeru Obernberger See na avstrijskem Tirolskem je jabolko spora že šest let. Kot je razvidno iz strokovnega mnenja, projekt zelo ogroža privlačno podobo zavarovane pokrajine.
Ena reka, številne želje: o razprtijah okoli Alpskega Rena
Kmetijska območja, habitati malega deževnika in nemškega strojevca ali zbiralnik pitne vode? Vprašanje, katera vrsta rabe Alpskega Rena bi morala imeti prednost, je danes jabolko spora med interesnimi skupinami. Podporo pri vzpostavitvi celovitega upravljanja tekočih voda naj bi zdaj zagotovili z novim projektom EU za območje Alp SPARE.
SPARE – alpske reke kot življenjske žile družbe
Kakšno je stanje alpskih rek? Kako lahko prepričamo pristojne in druge zainteresirane, da se zavežejo k celovitemu upravljanju vodotokov? Na ta in mnoga druga vprašanja želi odgovoriti projekt SPARE, ki se je februarja 2016 na Dunaju začel z dvodnevnim dogodkom. Projekt bo v naslednjih treh letih v sodelovanju z osmimi partnerji izvajala tudi CIPRA.
Alpske reke, biotska raznovrstnost in trajnostna mobilnost
CIPRA začenja novo leto 2016 s tremi novimi čezmejnimi projekti, izvajala pa jih bo tako rekoč pred domačim pragom.
Podpora alpskim rekam
Sodba Sodišča Evropske unije daje pomemben signal, saj krepi varstvo alpskih rek. Izjemna dovoljenja za hidroelektrarne oziroma naprave za umetno zasneževanje bo tako odslej težje pridobiti. Politiki so že v protinapadu.
Pravi zaklad alpskega sveta
V nadaljevanju o dveh primerih iskanja ravnovesja med zahtevami varstva narave in prehodom v trajnostni in nizkoogljični energetski sektor: prvi je švicarski proizvajalec električne energije, ki je prejel priznanje za doseženi kompromis med izkoriščanjem voda in varstvom narave. Drugi primer pa predstavlja predsednika okraja Oberallgäu, ki je izdal dovoljenje za gradnjo male hidroelektrarne na večkrat zaščitenem območju in pri tem ni upošteval strokovnega mnenja lastnih organov.
Poti in stranpoti vodne energije
Na alpskih rekah poteka gradnja številnih novih hidroelektrarn. Zakaj v Avstriji za uspešen prehod v visoko energijsko učinkovito in nizkoogljično družbo sploh ne potrebujejo tolikšnega števila hidroelektrarn, zakaj nas nasprotovanje gradnji hidroelektrarne na največjih evropskih slapovih ne sme zavesti glede uničevanja zadnjih neokrnjenih vodotokov in zakaj je francoski megaprojekt vendarle dober za okolje, si preberite v nadaljevanju.
Stališča: Hidroelektrika - ne pojdimo do skrajnosti!
Ohranimo zadnje naravne vodne tokove v Alpah, zahteva Claire Simon, direktorica CIPRE International. Za energetsko tranzicijo je treba predvsem zmanjšati porabo in optimizirati obstoječe objekte.
Alpske reke brez vode
Delovno združenje alpskih ribiških zvez opozarja: z zakonom določene minimalne količine ekološko sprejemljivega pretoka so v številnih alpskih rekah premajhne, kar ima izredno negativne posledice in to ne le za rastline in živali.
Prva rastlinska čistilna naprava za planinsko kočo v Alpah
Junija letos naj bi v alpskem visokogorju začela obratovati prva rastlinska čistilna naprava: v planinski koči Garelli v ligurijskem naravnem parku Marguareis bodo preizkusili, kaj vse zmore narava. Predstavljamo francosko-italijanski pilotni projekt.
Države proti tehnologiji hidravličnega drobljenja na območju Bodenskega jezera
Države ob Alpskem Renu so povsem enotnega mnenja, da je pitna voda dragocenejša od zemeljskega plina, zato so oblikovale jasno stališče glede pridobivanja morebitnih virov zemeljskega plina z uporabo postopka hidravličnega drobljenja (t. i. fracking).
V Renu kmalu spet lososi
Od Atlantika pa vse v alpski svet: v Renu bodo, kot je predvideno, do leta 2020 ponovno vzpostavljene populacije lososa, ki bi se lahko od takrat dalje po tej reki neovirano selile vse do Basla - kratkoročno naj bi to zagotovili z izvedbo deloma nekonvencionalnih ukrepov.
"Pokrajina ni obnovljiv vir"
Bi morale Alpe še več prispevati k energijskemu preobratu? O najaktualnejšem vprašanju, o katerem je tekla razprava na nedavni letni konferenci CIPRE.
Samo plavanje ni dovolj
Ernst Bromeis želi s plavanjem opozoriti svet na pomen vode kot omejenega naravnega vira - a pri tem ga pogosto premaga prav ta.
Voda: vir življenja in hkrati dobička
Kmetijstvo želi namakati, energetska podjetja želijo proizvajati električno energijo, okoljska združenja rešiti ribe, smučarske destinacije zasneževati smučišča, sosed pa bi rad bazen na svojem vrtu napolnil s čisto vodo. Boj za vodo, omejeni naravni vir, povzroča pri doseganju zastavljenih ciljev konflikte, ki jih s sektorskimi rešitvami ni mogoče razrešiti.
Kjer je veliko vode, je veliko tudi elektrine energije
Količine vodne energije, ki jih izvažajo alpske države, so velike. Dobički gredo v roke distribucijskim koncernom, stroški pa so v škodo celotne družbe in seveda narave.
Vodna energija ali varstvo narave?
Obstaja veliko načinov, kako se lotiti konfliktov, do katerih prihaja zaradi rabe vode. V nadaljevanju navajamo pet primerov z alpskega območja.
Vode je dovolj, ni pa vedno dovolj kakovostna
Gledano iz vseevropske ali celo globalne perspektive so razmere pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo v Alpah večinoma odlične. A prihodnost določajo podnebne spremembe in družbeno-politične težnje.
Les Gets: pomanjkljiva oskrba s pitno vodo v višjih legah
Pred dobrim desetletjem so morali v obino Les Gets, ki leži v francoskem departmaju Visoka Savoja na 1.200 m. n. v., vodo dovažati s tovornjaki, da so lahko napolnili skorajda prazne vodne cisterne. Domaini in tisoi turistov so bili v tem francoskem gorskem letovišu preskrbljeni vsaj za silo. Zaradi s snežnimi padavinami bogate zime 2012/13 so skrbi, ki jih je takrat povzroilo pomanjkanje vode, deloma utonile v pozabo, a že v naslednjem sušnem obdobju bodo v turistinem kraju vnovi bíli boj za vodo.
Bliža se upor vesti
Čeprav je na našem planetu pitne vode dovolj za vse, pa več kot milijarda ljudi dostopa do čiste vode nima. Jean Ziegler se proti tej krivici bori neutrudno in pri tem ne varčuje z besedami. Na območju Alp mu je uspelo okrepiti zavest ljudi o odgovornosti do vodnih virov.
Ko se sprostijo naravne sile
Voda že od nekdaj privlači ljudi, pa naj bo element v pokrajini, povzročiteljica nesreč ali vir navdiha. Pripovedovalec starodavnih zgodb Andreas Weissen iz švicarskega kantona Valais takole razmišlja o povestih in mitih, povezanih z vodo.
Pehanje za vodne vire
Veliki koncerni si prisvajajo vedno večji delež tržišča z mineralno vodo v alpskih državah. Manjši in neodvisni ponudniki so se znašli v hudi stiski.
Vodni viri ne smejo biti nikoli na prodaj!
Občina Berchtesgaden svoje vode ni hotela prodati domačemu podjetju. Župan Franz Rasp v pogovoru o kakovostni vodi in posebni vrednosti, ki jo ima njegovo mesto zaradi kakovosti vode.
Da bo dovolj vode za vse
Po najdragocenejšem alpskem viru vlada veliko povpraševanje. Voda mora ostati javno dobro - kateri so razlogi za to, si lahko zdaj preberete v zadnji številki revije CIPRE Alpe na odru z naslovom Voda - neprecenljiv vir.
Lihtenštajn - dežela bobrov
Veliki glodavec je po več kot dveh stoletjih vnovič odkril Lihtenštajn kot primeren habitat in po vsej državi pustil svojo sled. V nadaljevanju o bobrovi vrnitvi.
V narodnih parkih so začeli odstranjevati tujerodne ribje vrste
V Narodnem parku Gran Paradiso nameravajo izloviti ribe, ki so bile v jezerske vode izpuščene pred približno petimi desetletji. Tak cilj so si zastavili tudi v Triglavskem narodnem parku. Ribji vrsti, ki sta bili prineseni v jezera obeh parkov, imata namreč za naravno okolje naravnost dramatične posledice.