Novice

Zveza za varstvo narave izrazila kritiko zaradi sprememb na področju varstva gorskega gozda
Zveza za varstvo narave izrazila kritiko zaradi sprememb na področju varstva gorskega gozda
Pred nekaj meseci je bil spremenjen nemški zvezni zakon o gozdovih. Zveza za varstvo narave (Bund Naturschutz - BN) novelirani zakon odločno kritizira, saj bo zaradi njega 7000 ha gorskih gozdov na Bavarskem izgubilo svoj prvotni status, njihova namembnost pa bo spremenjena v pašnik, da bi tako za gozdno pašo zagotovili subvencije v višini 5 mio. EUR. Izguba gorskih gozdov dolgoročno pomeni oslabitev varovalne funkcije gorskega gozda. Novi zakon pa krši tudi določbe protokola Alpske konvencije o gorskem gozdu.
Novi zvezni zakon o gozdovih v Nemčiji
Novi zvezni zakon o gozdovih v Nemčiji
V tretjem poskusu je nemški zvezni vladi sredi letošnjega junija končno le uspelo, da prvič od sedemdesetih let spremeni Zvezni zakon o gozdovih. Spremembe se nanašajo na pojem "z drevjem porasla zemljišča", ki so istočasno tudi v kmetijski rabi, kot so denimo planine ter polodprti gozdni pašniki, in se v prihodnje ne bodo več štela za gozd.
Predstavitev strokovnega mnenja o sporu v zvezi s škodo, ki jo v nemških gozdovih povzroča divjad
Predstavitev strokovnega mnenja o sporu v zvezi s škodo, ki jo v nemških gozdovih povzroča divjad
Zvezni urad za varstvo narave, Nemški svet za gozdarstvo in Delovna skupnost za sonaravno gospodarjenje z gozdom so v začetku maja predstavili strokovno mnenje glede spora, do katerega je prišlo zaradi škode, ki jo v nemških gozdovih povzroča divjad. Kot ugotavlja študija, je gostota parkljaste divjadi v večjih predelih nemških gozdov še vedno prevelika, ekološko in predvsem ekonomsko tveganje ter škoda, ki ju povzroča objedanje, podcenjena, kar ovira potrebno obnavljanje gozdnih sestojev.
Lesna biomasa iz piemontskih gozdov: WWF že sprožil znak za preplah
Lesna biomasa iz piemontskih gozdov: WWF že sprožil znak za preplah
Italijanska dežela Piemont je pred kratkim sprejela uredbo o izvajanju zakona o gozdovih iz leta 2009, ki bo začel veljati 1. septembra 2010. Novi zakon spodbuja energetsko izrabo gozdov: tako naj bi 20 odstotkov potreb po energiji pokrivali obnovljivi viri energije, kar bi ustvarilo veliko spodbudo za povečano izkoriščanje lesne biomase za proizvodnjo energije.
Seznam območij miru za divjad v petih švicarskih kantonih sedaj na spletu
Seznam območij miru za divjad v petih švicarskih kantonih sedaj na spletu
Mountain Wilderness Švica je na spletni platformi objavil seznam območij miru za divjad v švicarskih kantonih. Podatki, do katerih je mogoče na spletu enostavno dostopati, naj bi zimskim športnikom pomagali pri načrtovanju njihovih aktivnosti na prostem, živalim pa zagotavljali potreben mir na varstvenih območjih.
Pobuda za varstvo Alp
Pobuda za varstvo Alp
Avstrijsko podjetje za upravljanje z gozdovi (ÖBf) si v okviru pred kratkim objavljene alpske strategije, ki je bila zasnovana s podporo in svetovanjem CIPRE Avstrija in avstrijskega krovnega okoljskega združenja, prizadeva za varstvo Alp. Strategija opredeljuje konkretne ukrepe, s katerimi naj se Alpska konvencija izvaja na površinah, ki so v upravljanju državnega podjetja za upravljanje z gozdovi.
Projekt Evropske unije ALPF FIRS potrjen
Projekt Evropske unije ALPF FIRS potrjen
Junija 2009 je odbor programa EU INTERREG za območje Alp (2007-2013) potrdil novi projekt Alpine Forest FIre waRning System - ALPF FIRS, s katerim naj bi izboljšali varovanje pred gozdnimi požari na območju Alp. Izvajalci projekta bodo to poskušali doseči z vzpostavitvijo skupnega sistema opozarjanja, ki bo temeljil na vplivu vremenskih razmer na nastanek požara. V sklopu projekta bodo izdelali tudi instrumente, ki bodo odgovornim osebam na področju preprečevanja in boja proti požarom pomagali pri odločanju.
Območ ja miru za divjad, izpostavljeno stresu
Statistič ni podatki o lovu, ki jih je pred kratkim objavil Zvezni urad za okolje (BAFU), kažejo, da je bilo letošnjo zimo v Alpah število poginulih živali pri rjavem jelenu, srnjadi, gamsih, kozorogih in divjih svinjah največ je v zadnjih desetletjih.
Podeljena vorarlberška nagrada za lesno gradnjo
Podeljena vorarlberška nagrada za lesno gradnjo
V začetku julija 2009 je društvo "vorarlberger holzbau_kunst" (pred tem: Skupnost za kakovostno lesno gradnjo Vorarlberg) že osmič zapored podelilo vorarlberško nagrado za lesno gradnjo.
Raziskovanje posledic podnebnih sprememb
Raziskovanje posledic podnebnih sprememb
Švicarski Zvezni urad za okolje (BAFU) in Švicarski inštitut za raziskovanje gozda, snega in pokrajine (WSL) sta začela izvajati program, v okviru katerega bosta raziskovala posledice podnebnih sprememb na gozd.
eco.mont - nova revija za raziskovanje zavarovanih območij
eco.mont - nova revija za raziskovanje zavarovanih območij
Pred kratkim je izšla prva številka nove revije eco.mont - Journal of protected mountain areas research, ki so jo začeli izdajati na pobudo Mreže zavarovanih območij v Alpah (ALPARC), Švicarske akademije naravoslovnih znanosti (ISCAR), Avstrijske akademije za znanost (ÖAW) in Univerze v Innsbrucku.
Volkovi v Franciji so ogroženi
Volkovi v Franciji so ogroženi
Francoski odlok o pogojih za odstrel volka v l. 2009/2010 po preprič anju nevladne organizacije France Nature Environnement (FNE) preveč popušč a v škodo volku.
Vol čji brat se seli
Šakal, katerega prvotna domovina je bila Afrika, Azija in južna Evropa, je v zadnjih 25 letih svoj teritorij razširil proti zahodu.
NENA prejela potrditev za izbrano pot
Lihtenštajn predstavil koncept izrednega krmljenja navadnega jelena
Lihtenštajn predstavil koncept izrednega krmljenja navadnega jelena
Lihtenštajnski urad za gozd, naravo in pokrajino je pred kratkim izdal brošuro, v kateri predstavlja koncept izrednega krmljenja navadnega jelena.
Arhitekti sanjajo o lesu - Preizkušeni gradbeni material prerašča lastne okvirje
Arhitekti sanjajo o lesu - Preizkušeni gradbeni material prerašča lastne okvirje
Sodobni gradnji z lesom, ki sega od enodružinskih hiš prek šolskih objektov do naselij ali šestnadstropnih stanovanjskih in pisarniških poslopij, tako rekoč niso postavljene nikakršne omejitve. Vse pomisleke, ki se porajajo zaradi zvočne ali požarne varnosti, statike ali odpornosti tovrstnih hiš, je mogoče z dokazi ovreči. Danes so pri pogovorih o leseni gradnji v ospredju kakovost, zanesljivost stroškov in trajnostni razvoj. Vsaj v Švici je tako.
Subvencije EU s povratno veljavo za Južno Tirolsko
Po dolgotrajnih pogajanjih v Bruslju je Evropska komisija Južni Tirolski končno le odobrila izplačilo premij za rabo lesa.
Nagrade za dosežke pri varstvu okolja in varovalnega gozda
Okoljska nagrada Južne Tirolske-Trentina v Italiji je razpisana do letošnjega 7. novembra. Zanjo se lahko potegujejo posamezniki in podjetja iz te regije.
Modifikacije alpskih rastlinskih združb
Francoska študija o 171 gozdnih rastlinah v regijah z zmernim podnebjem nazorno opisuje prilagajanje rastlinskega sveta podnebnim spremembam.
Povečana sečnja lesa na švicarskem gorskem območju
Količina lesa, ki so ga v Švici posekali leta 2007, znaša 5,7 mio. kubičnih metrov in je skoraj na ravni iz prejšnjega leta, seveda pa obstajajo velike razlike v trendu rabe med posameznimi regijami.
Sodelovanje pri regionalnem razvoju
V St. Gallnu v Švici bo 3. aprila 2008 potekala zadnja delavnica v okviru ciklusa "Širjenje znanja - povezovanje ljudi". Posvečena bo sodelovanju pri regionalnem razvoju.
Delavnica o sodelovanju med različnimi delovnimi področji
V St. Gallnu v Švici bo 3. aprila 2008 potekala zadnja delavnica v ovkiru projekta Prihodnost v Alpah, ki ga izvaja Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Gozd in Kjotski protokol
Gozd in Kjotski protokol
Doseženi ponor CO2 švicarskih gozdov znaša komaj milijon ton CO2 letno in je tako manjši, kot se je domnevalo doslej.
Okrepiti varstvo gorskih gozdov
Ob zaključku projekta Network Mountain Forest (NMF), ki se je začel izvajati leta 2003 v okviru programa Interreg III C, je bil 29. 10. 2007 v nemškem mestu Lindau podpisan Memorandum o krepitvi varstva gorskih gozdov na območju Evrope.
Najstarejše drevo kantona Valais
Najstarejše drevo v Švici, morda tudi v celotnih Alpah, raste v kraju Obergesteln (kanton Valais). Votel macesen meri v obsegu 7,40 m, star pa je okoli 1500 let.
Mediteranski gozdovi so oslabeli zaradi požarov in vročine
Raziskovalci francoske ustanove za kmetijske in okoljske raziskave Cemagref menijo, da bo produktivnost mediteranskih gozdov v 21. stoletju dramatično padla.
Predlog za gospodarjenje z gozdovi, ki so v javni lasti
Ker nihče ne gospodari s 75 % italijanskih gozdov, mora Italija uvoziti precejšnje količine lesa. Nacionalni svet za kolektivno lastnino (Consulta nazionale per la proprietà collettiva) zato meni, da bi lahko 3 mio. ha gozdnih površin v javni lasti (tj. 10 % celotne površine italijanskih gozdov, zlasti na gorskih območjih) izkoristili za proizvodnjo, zato je tudi izdelal načrt za ponovno izkoriščanje italijanskih tal v kmetijske in gozdarske namene ter povečanje njihove vrednosti.
Sporazum za učinkovitejše vrednotenje italijanskih gozdov
V Italiji sta združenje podjetij lesne in pohištvene industrije Federlegno-Arredo ter zveza gorskih občin (UNCEM) podpisala sporazum, s katerim bo mogoče učinkoviteje vrednotiti gozdove, zlasti tiste tri četrtine italijanskih gozdov, s katerimi danes ne gospodarijo. S skupnimi akcijami naj bi les regionalnega izvora načrtno tržili za rabo v industriji in proizvodnji energije.
Mreže za izmenjavo znanja na gozdarskem področju
Mreže za izmenjavo znanja na gozdarskem področju
V švicarskem kraju Falera bo 14. in 15. junija 2007 potekala mednarodna konferenca z naslovom "Nove poti pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi".
Evropski dnevi gorskih gozdov
Evropski dnevi gorskih gozdov
Francoska občina Les Gets bo 6. in 7. julija 2007 v okviru prireditve Billes de Bois, posvečene lesu iz gorskih gozdov, organizirala 2. evropske dneve gorskega gozda.