Novice
Letna strokovna konferenca CIPRE: Alpe kot vodno korito
Pitna voda, sneg, elektrika. Količine modrega zlata v Alpah so omejene in temu primerno zelo zaželene - kdo ima pravico za ta naravni vir in kdo nosi odgovornost zanj, bo zato CIPRA preverila na letni konferenci, ki bo oktobra v Bolzanu.
Voda na mlin elektrarn
Avstrija je spremenila in dopolnila zakon, ki ureja področje vodnih pravic: energetsko gospodarstvo je tako postalo še močnejše, civilna družba pa je od dogajanja povsem odrezana. Bodo spremembe poenostavile postopke podeljevanja dovoljenj za gradnjo novih elektrarn?
Napačno načrtovano akumulacijo čaka rušenje
V petdesetih letih so se prebivalci petih vasi morali umakniti akumulacijskemu jezeru Beauregard. A jezero, odkar je bilo zgrajeno, doslej še nikoli ni bilo napolnjeno z vodo. Kaj je razlog za sušo v vodnem zbiralniku?
Bo alpski vodni zbiralnik pristal v zasebnih rokah?
Predlog Bruslja o privatizaciji oskrbe z vodo povzroča hudo kri. V nadaljevanju o vsebini direktive in uspešni civilni iniciativi, ki želi preprečiti njeno sprejetje, in o tem, zakaj sploh potrebujemo skupno strategijo za alpski prostor in tudi za Evropo.
Usklajeno upravljanje vodá
Voda je last vseh in nikogar. Da bi preprečili konflikte, ki nastajajo pri porazdelitvi in izkoriščanju tega naravnega vira, so se akterji v Franciji s sklenitvijo posebne pogodbe dogovorili za usklajeno delovanje. To sedaj velja tudi za Annecyjsko jezero in porečje reke Fier.
Annecy: Mednarodna prizadevanja na področju varovanja pitne vode
Lac d'Annecy je najčistejše alpsko jezero in vir pitne vode za mesto Annecy. Sedaj pa se želi mesto Annecy za pravico do čiste vode zavzemati tudi v mednarodnem okvirju.
Zanimanje Kitajske za Alpsko konvencijo
Za Alpsko konvencijo je zanimanje izrazil kitajski profesor Dachang Zhang, ki je v okviru svojega študijskega potovanja obiskal tudi Sonthofen.
Rambach: vodna energija ali biosfera?
čista, neukročena voda, izjemna pestrost živalskega in rastlinskega sveta - vse to kaže na edinstvenost reke Rambach v dolini Münstertal. A interesi, ki se zgrinjajo nad reko, so različni: bo prevladala vodna energija, zavarovano območje ali turizem? O tem, ali se bosta Švica in Italija pri iskanju pravega odgovora odločili za skupno pot, bodo zdaj odločili volivci.
Beljak: aplikacija, ki je koristna za varstvo podnebja
Prebivalci Beljaka lahko porabo vode odslej odčitajo kar na svojem mobilnem telefonu, kar je gotovo izviren prispevek k varovanju podnebja, gre pa tudi za prvi tak primer v svetu.
Alpske reke, stisnjene v oklep
Zajezene, stisnjene v kanale, uravnane ali izsušene - nekdaj divjim alpskim rekam se slabo piše, ugotavljata nemška in italijanska študija.
Podeljena švicarska nagrada za vode 2011
Nagrado sta prejela fundacija Bolle di Magadino za projekt renaturacije območja izliva reke Ticino v jezero Maggiore, kanton Ticino pa za prizadevanja pri izvajanju renaturacij vodotokov.
Trenutek predaha za kralja alpskih rek
Iz italijanske reke Tilment (Tagliamento) vendarle ne bodo črpali gramoza, saj je podjetje, ki je na odseku reke med Cimanom in njenim pritokom Arzino načrtovalo odvzem več kot milijon kubičnih metrov gramoza, svoj projekt umaknilo.
Sajasti ledeniki se talijo hitreje
Zaradi segrevanja podnebja se površina velikih ledenikov iz dneva v dan manjša. Kot ugotavlja Inštitut Paula Scherrerja (PSI) v svojih raziskavah, ki jih izvaja na pogorju Himalaje, pa je treba taljenje ledenega pokrova pripisati tudi sajastim delcem.
Konferenca: Voda v Alpah
Tretja mednarodna konferenca o vodah v Alpah, ki bo potekala 25. in 26. novembra v Benetkah v Italiji in jo bo v okviru Alpske konvencije organiziralo italijansko okoljsko ministrstvo, bo strokovnjakom iz javne uprave omogočila izmenjavo znanja in izkušenj s tega področja.
Širitev elektrarne na reki Lech v škodo varstva narave?
Vodni potencial Bavarske reke Lech se intenzivno izkorišča za proizvodnjo električne energije. Danes je reka neokrnjena le še na odseku blizu Augsburga. A tudi tukaj bo morda kmalu stala hidroelektrarna. Pri načrtih za gradnjo novega objekta ne gre za posamezen primer, temveč gre za razvoj, ki se vedno bolj širi in je značilen za celotno območje Alp.
Začel se je projekt za ohranitev alpskih rek
Obširni deli Evrope so odvisni od zalog vode, ki izvira v Alpah, a le malo alpskih rek je v dobrem stanju. Projekt Prihodnost alpskih rek, ki se je začel izvajati pred kratkim, bo opravil pregled nad tistimi prednostnimi območji, ki so pomembna za dolgoročno ohranitev in obnovo vodnih ekosistemov v Alpah.
Peticija in pohod za zaščito jezera Cavazzo/I
10. oktobra 2010 se je na obali jezera Cavazzo v pokrajini Furlanija - Julijska krajina na robu italijanskega alpskega predgorja zbralo več tisoč ljudi, ki so s svojim zborovanjem in sprehodom, ki je temu sledil, želeli javnost opozoriti na nujnost ohranitve jezera.
Gardsko in Comsko jezero ter jezero Maggiore so onesnažena
Kot izhaja iz letne raziskave, ki so jo opravili v okoljski organizaciji Legambiente, s kakovostjo vode v številnih italijanskih jezerih bolj slabo kaže. Severnoitalijanska jezera so se v okviru omenjene raziskave odrezala najslabše in to skorajda vedno zaradi nerešenih težav pri čiščenju odpadnih voda. Nekoliko boljše razmere so značilne za srednjeitalijanske vode.
Vroča tema: alpski ledeniki
Alpski ledeniki z enim pogledom - kako so nastali, kaj povzročajo, zakaj se spreminjajo - bogato ilustrirana publikacija z naslovom Alpski ledeniki (Gletscher der Alpen) raziskuje temeljna vprašanja tega področja, obenem pa se ozre tudi v preteklost in prihodnost alpskih ledenih velikanov.
Italija: občine želijo same uporabljati vodo
Konec junija 2010 je na tisoče Italijanov odšlo na ulice in zahtevalo, da se mora del prihodka iz rabe naravnih virov, predvsem vode, stekati nazaj v gorska območja. Protesti so potekali ob najpomembnejših akumulacijskih jezerih v italijanskih Alpah. Samo v Sondriu v dolini Valtellina se je zbralo več kot 5000 ljudi, med njimi nosilci političnih odločitev, predstavniki sindikatov in interesnih skupin.
Trajnostna raba vode - Švica raziskuje
Posledica talečih se ledenikov v Alpah je nastajanje novih jezer. Obenem nastajajo nove priložnosti za turizem, a tudi tveganja za prebivalstvo v dolini, kot so pojav velikih valov ali drobirskih tokov. Kje in kdaj nastanejo taka jezera? Þigava so in kdo je odgovoren zanje?
Kaj ribam selitev omogoča in kaj preprečuje?
Iz seznama ovir, ki se pojavljajo v rečnih tokovih, je razvidno 60.000 pregrad, pragov, zapornic, jezov, mlinov ipd., zgrajenih ob francoskih tekočih vodah in na njih. Seznam je bil pred kratkim objavljen na svetovnem spletu v obliki interaktivne karte. Objekti so na karti razvrščeni glede na departma, občino ali vodotok in so velika ovira za selitev vrst in transport sedimentov, zato negativno vplivajo tudi na ekosisteme.
Zveza za varstvo narave se bori za tirolski Lech
Þezmejna zveza za varstvo narave je pri Evropski komisiji v Bruslju vložila pritožbo zaradi projekta Avstrijskih železnic (ÖBB), ki namerava strugo treh izvirnih potokov Lecha preusmeriti v jezero Spullersee. Po lastnih navedbah izvajajo Avstrijske železnice omenjeni projekt zaradi dodatne proizvodnje čiste in obnovljive energije, kar bi zagotavljalo razvoj železniškega omrežja.
Privatizacija oskrbe s pitno vodo v Italiji
V okviru reforme lokalnih javnih storitev bodo v Italiji liberalizirali oskrbo s pitno vodo. Odredba, s katero italijanska vlada ureja to vprašanje, je že povzročila ogorčenje obeh okoljskih organizacij WWF Italija in Legaambiente, ki sta prepričani, da je liberalizacija zgrešen ukrep in zato opozarjata pred posledicami. Med nevarnostmi, ki jih bo ukrep povzročil, so raznovrstne špekulacije, velik porast cen in poslabšanje kakovosti vode.
Strupena voda iz talečih se ledenikov
Nova študija ugotavlja, da se pri taljenju ledenikov sproščajo kemične snovi, ki so že dolgo prepovedane in jih tudi industrija ne proizvaja več. Raziskovalci iz švicarskih izobraževalnih inštitutov so iz jezera Oberarsee na območju švicarskega prelaza Grimsel odvzeli jedra sedimentov v zamrznjenem stanju in s pomočjo slojev jezerskih sedimentov rekonstruirali zgodovino jezera vse do njegovega nastanka leta 1953.
Študija o vodnih virih v Alpah in podnebnih spremembah
Nedavno je izšla študija Regional climate change and adaptation - The Alps facing the challenge of changing water resources, ki obravnava vodne krožne tokove na območju Alp v času podnebnih sprememb. Publikacija, ki je bila objavljena v angleškem jeziku, raziskuje, kako se je mogoče konkretno prilagoditi spremembam, ki so nastale pri razpoložljivih vodnih virih v alpskih regijah, kateri ključni dejavniki vodijo pri tem v uspeh in katere ovire je treba premagati.
Dvojno Triglavsko jezero le še smrdeča luža
V začetku avgusta v javnost prišle slike z algami zaraščenega Dvojnega triglavskega jezera, ki leži pod kočo pri Triglavskih jezerih, v osrčju Triglavskega narodnega parka. Prekomerno zaraščanje jezera in gnitje alg potem, ko gladina jezera v poletnih mesecih upade, povzročata velik smrad in nikakor nista običajen naravni pojav v našem edinem narodnem parku. Zgodba o prekomernem onesnaževanju zlasti Dvojnega jezera, ki leži takoj pod kočo pri Triglavskih jezerih, je poznavalcem gorskega sveta znana že dalj časa, tudi pristojne službe ta pojav poznajo že več let. A zgodilo se ni nič, le voda je vsako leto bolj onesnažena.
Avstrijska jezera v času podnebnih sprememb
Temperatura vode v avstrijskih jezerih se bo do leta 2050 v povprečju povečala za 2 stopinji.
Drugo poroč ilo o stanju Alp tokrat o razmerah na področ ju alpskih vodnih virov
Drugo poroč ilo o stanju Alp z naslovom Vodna bilanca in upravljanje vodnih virov sta pod predsedovanjem Avstrije in Nemč ije pripravila Stalni sekretariat Alpske konvencije in skupina mednarodnih strokovnjakov, sprejeli pa so ga ministri alpskih držav na X. alpski konferenci marca letos v francoskem Evianu.
SuperAlp!3 - odkrivanje vodnih virov na poti prek Alp
Predstavniki Stalnega sekretariata Alpske konvencije so s skupino medijskih ustvarjalcev s Kitajske, iz Rusije in alpskih držav v okviru projekta SuperAlp! deset dni potovali po Alpah in tako želeli pokazati, da se je v Alpah in preko Alp mogoč e premikati s trajnostnimi prevoznimi sredstvi, ki so na tem območ ju redno na voljo.