Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi

Čeprav so se emisije iz prometa v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšale, so k temu največ prispevali tehnološki napredek in zakonodaja EU, manj pa ukrepi trajnostne mobilnosti na nacionalni ravni, je pojasnil prof. dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete UL. Poudaril je, da je promet t. i. linijski vir onesnaževanja, kjer cesta deluje kot stacionarni prostorski vir, od katerega se onesnaženje širi v okolico. Največji delež onesnaževal je skoncentriran v prvih desetih metrih od cest, v mestih pa zaradi goste pozidanosti nastajajo »kupole onesnaženja«. Razogljičenje prometa ostaja velik izziv, saj gre za energetsko potraten in drag sistem.

ZDRAVE MEJE ONESNAŽENOSTI NI

Dr. med. Majda Pohar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila zdravstvene vplive izpostavljenosti delcem. Po njenih besedah smo onesnaženemu zraku izpostavljeni vsi, delci pa predstavljajo kompleksno mešanico onesnaževal, ki ne le negativno vplivajo na dihala, temveč na celoten organizem.

Fini delci prodrejo globoko v pljuča in preidejo v krvni obtok, kar povzroča oksidativni stres in sistemska vnetja. Kratkoročna izpostavljenost vodi do draženja dihal, okužb in poslabšanja kroničnih bolezni, dolgotrajna pa do povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap, pljučnega raka, sladkorno bolezen ter celo Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen.

V Evropi se 7 % vseh srčno-žilnih bolezni pripisuje prav onesnaženemu zraku, Svetovna zdravstvena organizacija pa ocenjuje, da zaradi onesnaženega zraka vsako leto umre okoli 7 milijonov ljudi.

Čeprav se raven onesnaženosti v Sloveniji zmanjšuje, ima vsaka izpostavljenost še vedno negativen vpliv na zdravje. Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam in rednemu spremljanju kakovosti zraka. Pomembno je redno spremljanje priporočil na spletni strani NIJZ.



KJE NAJTI PODATKE O KAKOVOSTI ZRAKA?

Direktorica CIPRE Slovenija, Špela Berlot Veselko je izpostavila pomen ozaveščanja zaposlenih in delodajalcev o vplivu prometa na zdravje. V Sloveniji zaradi slabe kakovosti zraka vsako leto predčasno umre med 1200 in 1500 ljudi.

Delodajalci lahko kakovost zraka spremljajo prek European Air Quality Index, ARSO in Air Quality Index na podlagi občanske znanosti.

Poudarila je, da so pomembni tudi ukrepi za notranjo kakovost zraka, kot so redno menjavanje filtrov, ustrezno prezračevanje in zapiranje oken v času visoke onesnaženosti ter neuporaba sveč ali drugih dišavnih kadil. 

Pri komunikaciji z zaposlenimi naj delodajalci spodbujajo trajnostne prakse (npr. ugašanje motorja pri čakanju, preložitev terenskega dela ob visoki onesnaženosti, spodbujajo uporabo javnega potniškega prometa) in prilagajajo ukrepe glede na zdravstvene potrebe zaposlenih.

KLJUČ DO USPEHA JE POVEZOVANJE DELEŽNIKOV TER VZTRAJNOST PRI UVAJANJU SPREMEMB

Udeleženci so delili svoje izkušnje uvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah.

• Larisa Hajdinjak iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj je poudarila, da je skrb za zdravje zaposlenih in pacientov glavni motiv za spodbujanje trajnostnih prihodov na delo, vendar pa so za to seveda potrebne dodatne prilagoditve, kot so npr. tuši, garderobe, kolesarnice.

• Anita Pokorn Oman iz Razvojne agencije SORA je predstavila uspehe projekta Trata 2.1, kjer so s kombinacijo različnih ukrepov spodbujali spremembe potovalnih navad zaposlenih.

• Brina Medvešček iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je izpostavila pomen regionalne celostne prometne strategije in sodelovanja velikih delodajalcev, saj v Ljubljano dnevno prihaja več kot 140.000 zaposlenih.

• Tina Špenko je navedla konkretne ukrepe podjetja Decathlon: sofinanciranje trajnostnega prihoda na delo (do 50 € mesečno), možnost nakupa kolesa na obroke, urejeni tuši in garderobe na delovnem mestu.

• Andrej Rigler iz podjetja Borzen je dodal, da subvencije za e-kolesa dajejo rezultate (po občinah je sorazmeren delež podeljenih subvencij glede na št. prebivalcev), vendar je delež tovornih koles med prejemniki še vedno zelo majhen (okoli 1 %).

Govorci so se strinjali, da se stanje kakovosti zraka v Sloveniji izboljšuje, vendar predvsem zaradi tehnološkega napredka, ne pa še toliko zaradi sprememb v potovalnih navadah. Promet ostaja pomemben vir onesnaženja z delci, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi.
Trajnostna mobilnost ima zato dvojno vlogo – prispeva k čistejšemu zraku in hkrati izboljšuje kakovost življenja, zdravje ter učinkovitost delovnih okolij.

Za dodatne informacije kontaktirajte:
Dijana Čataković Biagi, CIPRA Slovenija, dijana.catakovic@cipra.org